Pust je kot ljudski običaj povezan z odhajanjem zime in veseljem nad prihajajočo pomladjo, nad soncem in novim življenjem, ki bo kmalu vzbrstelo nad ogreto zemljo, nad mladički, ki se bodo začeli oglašati v mladih leglih. Človek je to radost poosebil v norčavem obnašanju, a tudi v jedeh.

Znance sem vprašala, na katero ali kakšno hrano najprej pomislijo ob besedi pust. Večina je ustrelila kot iz topa: na krofe. Vendar so priznali, da je to le trenutna popestritev strasti, medtem ko je bil pravi odgovor na vprašanje, kakšno hrano – mastno, sladko in obilno. Včasih je veljalo, še iz časov iz ljudskega verovanja, da mora biti pustna hrana mastna, sladka in obilna, da bi priklicali srečo in zdravje ljudem, rodovitno leto in bogato letino.

ZDRAVJE

Sodobna medicina lahko pozdravi številne bolezni, a je pri nekaterih še vedno nemočna. Med njimi izstopa ALS – amiotrofična lateralna skleroza, napredujoča nevrodegenerativna bolezen, ki prizadene živčne celice v možganih in hrbtenjači, odgovorne za nadzor mišic. Posledica tega je postopno propadanje mišic, kar sčasoma vpliva na gibanje, (predvsem hojo), govor in tudi na dihanje.

Ta bolezen je prizadela tudi genialnega misleca in fizika Stephena Hawkinga, ki je s paraliziranim telesom še dolga desetletja raziskoval vesolje. V svetovnem merilu je bolezen postala širše poznana šele leta 2014, in sicer s pomočjo javne kampanje ozaveščanja s spletnimi posnetki polivanja z mrzlo vodo (t. i. izziv z ledenim vedrom). »Vsako leto to bolezen odkrijemo pri približno petdesetih ljudeh. Trenutno živi v Sloveniji okoli 150 bolnikov, pogostnost bolezni pa narašča s starostjo. Povprečna starost ob začetku je približno 58 do 63 let,« je začela izr. prof. dr. Lea Leonardis, dr. med., spec. nevrologije, zaposlena na Kliničnem inštitutu za klinično nevrofiziologijo UKC Ljubljana.

PREHRANA

Tokrat se bomo posvetili pripravi manj cenjenih kosov mesa, to je govejemu jeziku, repu, svinjskim parkljem, koži, vampom in vsekakor drobovini. Naš namen je, da poiščemo nekaj dobrega in koristnega za zdravje tudi v teh živilih. In zdravega ni malo. Predvsem se bomo tokrat osredotočili na kolagen.

S pestro in res raznoliko prehrano lahko zadostimo vsem potrebam telesa po hranilih. Vendar pa na žalost naš organizem z leti peša. To je povsem naraven in normalen potek življenja, kar se odraža v slabši in počasnejši presnovi, vodi pa v manjši izkoristek hranil in nato v vidno staranje. Gube, ohlapnost mišic, izpadanje las, okorni sklepi ipd. so jasen dokaz tega procesa, temu ne moremo ubežati, lahko ga le nekoliko preložimo.

Psihologija

Naglica sodobnega časa nas sili v iskanje strategij, ko moramo premagati ovire na svoji dnevni poti in si ne pustiti priti preveč do živega. Vendar se premalokrat zavedamo, da pri tem ne smemo za seboj puščati razdejanja v medosebnih odnosih, čustvenega bremena, ki ga odvržemo na druge, ali celo prikritega nasilja, ki je včasih težko prepoznano.

V današnjem prispevku se bomo dotaknili situacije, ki je žal vedno pogostejša. Ko kljub istemu jeziku ne vemo, kdo pije in kdo plača. In je iz situacije zelo težko oditi z mirnim srcem in prepričanjem o dobrem sodelovanju in medosebnim razumevanjem s sočlovekom. Marija, Tone in Joža v bloku živijo že dolgo. Tako kot oni je večina stanovalcev že upokojena, vajeni so reda in tišine. Vsak ima svojo garažo, svoj vhod, svojo pot domov. Ne gre za razkošje, gre za navado in za to, da se lahko normalno pripelješ in odpelješ.

ZDRAVJE

Ali poznate hipnozo, starodavno terapevtsko sredstvo, primerno tudi za sodobne težave? Uporabljali so jo že stari Sumerci in Egipčani, Indijci, Kitajci in še kdo. Gre za spremenjeno stanje zavesti, v katerem postanejo sugestije učinkovitejše. V takšnem stanju lahko z različnimi medicinskimi in psihoterapevtskimi tehnikami vplivamo na telesne in duševne procese ter tako spodbujamo zdravljenje; to imenujemo medicinska hipnoza.

Z njo se ukvarja univ. dipl. psihologinja Bronja Pajntar Plut. Za to delo je imela najboljšega učitelja – svojega očeta prof. dr. Marjana Pajntarja, ki je bil pionir uporabe hipnoze v medicini na Slovenskem.

Prehrana

 Ničesar novega ne povem, če zapišem, da so koline tradicionalni slovenski kmečki, ljudski praznik. V zavesti naših prednikov so bile bržkone že tisočletje in več. Toda v nobenem koledarju in nobeni pratiki ni z rdečim označen dan kot praznik kolin.

V srednjeevropskem prostoru so prašiče gojili že v prazgodovini, kar potrjujejo arheološke najdbe kosti in orodij. V času Rimljanov so že v predkrščanski dobi poznali nekakšno praznovanje, obred ob zakolu in shranjevanju prašičjega mesa. Iz srednjega veka so ohranjeni zapisi, da so slovenski predniki razumeli koline kot zahvalo za celoletni trud s prašiči in kot nagrado ob koncu del na polju. Zaradi nizkih temperatur so lahko po zakolu varno predelali meso v klobase, salame, krvavice, mast, ocvirke in druge mesnine. Še danes se po tradiciji koline začnejo takoj po prazniku sv. Martina, ko iz mošta nastane vino, in trajajo vse do februarja, s prekinitvijo ob božiču in novem letu.

ZDRAVJE

Parkinsonova bolezen je posledica počasnega propadanja živčnih celic, ki so ključne za zagotavljanje zadostne količine živčnega prenašalca dopamina v osrednjem delu možganov, ki uravnava gibanje. Po ocenah strokovnjakov naj bi bilo v Sloveniji okoli deset tisoč bolnikov, tveganje za to bolezen pa s starostjo narašča.

Parkinsonova bolezen je kronična napredujoča možganska bolezen, ki se navadno pojavi pri starejših ljudeh in se vedno začne počasi, neopazno. Povzroča nenamerne gibe, kot so tresenje oziroma tremor (na začetku običajno le ene roke), okorelost in počasnost. Kasneje se pridružijo še težave z ravnotežjem. Z napredovanjem bolezni postajajo gibi vse počasnejši, hoja pa nestabilnejša. Marsikateri imajo tudi težave z govorom, glas postane tišji, besede težje razumljive. Bolniki imajo lahko tudi številne druge simptome, ki niso neposredno povezani z gibanjem, kot so zaprtje, slabši voh, pretirano potenje, omotice, bolečine, težave s spanjem, depresija in motnje višjih živčnih funkcij. Na srečo so na voljo številna zdravila, ki lahko izboljšajo simptome bolezni in bolnikom tako omogočajo lažje soočanje z njo.

Vnetje mehurja je ena najpogostejših okužb pri ženskah in se običajno pojavi nenadoma. Znaki, ki nanj opozarjajo, so pogosto siljenje na vodo, pekoče ali boleče uriniranje, izločanje majhnih količin urina, bolečina ali pritisk v spodnjem delu trebuha (nad sramno kostjo), včasih je v urinu vidna tudi kri.

Kdaj gre lahko za resnejše stanje – vnetje ledvic?

Če se okužba razširi na ledvice, gre za resnejše stanje, ki zahteva takojšnji obisk zdravnika. Opozorilni znaki so povišana telesna temperatura ali mrzlica, bolečine v križu ali ledvenem predelu, slabost in bruhanje, lahko tudi driska, hkrati so prisotne tudi težave pri uriniranju.