Vzajemnost
Vzajemnost
  • Aktualno
  • Dobro je vedeti
  • Zgodbe
  • Dobro počutje
  • Prosti čas
  • Druženje
  • Mali oglasi
  • Arhiv
  • Oglaševanje
  • Nagradne igre
  • Klub
  • Koristne informacije
  • Iskanje
  • Poletne hlače: širše in udobne

    Dobro počutjejulij '25Moda

    MODA

    Pozabite na oprijete hlače in pajkice. Pred dvema sezonama so se širše hlače spet pojavile kot nov modni trend, danes so povsem zavzele trgovske police in razen klasičnih hlač iz džinsa ne boste našli ozkih krojev skoraj v nobeni kolekciji za poletje 2025.

    Lahkoten kroj daje hkrati občutek svobode in ženstvenosti, zato se te hlače rade primerjajo z maksi oblekami in dolgimi krili. Resnično so zelo uporabne, saj jih lahko nosite v vseh letnih časih, še posebej pa v vročih poletnih dneh. Dolžino prilagajate višini postave in priložnosti, za katero jih oblečete.

  • Naš notranji svet se kaže na zunaj

    Dobro počutjejulij '25Zdravje

    PSIHOLOGIJA

    Življenje nas vodi skozi izkušnje, ki nam odkrivajo, kako zelo smo povezani s svetom okoli nas. V naši družbi pogosto opazimo, kako ljudje odsevajo notranje občutke, misli in prepričanja. Vsak naš odziv, kakršen koli že je, je odraz tega, kar nosimo v sebi, ter našega doživljanja sebe in sveta.

    Pogosto nas prestraši agresija, ki jo vsakodnevno srečujemo – kričanje v prometu, nespoštljivo vedenje v trgovini, žaljivke na socialnih omrežjih. Tako vedenje kaže, da v nas samih ne zmoremo najti miru in ravnovesja. Če si predstavljamo, da je vsak izmed nas notranje razdvojen, v konfliktu s samim seboj, ni čudno, da se to kaže tudi na zunaj. Ko smo v sebi jezni, razočarani ali občutljivi, se lahko odzovemo z agresijo, ki jo z vedenjem in besedami kažemo drugim. Vzemimo za primer starejšega gospoda, ki pogosto kriči na svojega vnuka. Pa ne le zato, ker bi bil nesramen ali jezen na otroka, ampak ker je v sebi občutil veliko frustracije in občutka, da mu je življenje ušlo iz rok. Ko se bo začel zavedati teh občutkov, bo začel bolj umirjeno izražati svojo jezo in iskreno govoriti o svojem doživljanju, kar lahko vpliva na boljše odnose v njegovi družini. 

  • Poletna druženja

    Dobro počutjejulij '25Prehrana

    PREHRANA

    Ko se poletje zares začne in nas prijetno topli popoldnevi in večeri zvabijo v prijeten hlad dreves pod lučke in vetrič, je čas za krasna druženja. Vonj borovcev, limon, mete in sivke polni naše nosnice, tem pa sami dodamo še vonj po česnu, baziliki, ribah.

    Ni treba prav daleč, poletje je sijajno oživiti na tak način tudi na domačem vrtu. Lahke večerje, solate in seveda prigrizki so odlični, ko želimo biti družabni. Tudi sladic na druženju ne bomo preskočili. Ste torej za en imeniten tiramisu? Klasičen in vedno izvrsten, pripravimo ga brez pečice in dan vnaprej, da se dodobra ohladi. Naj vam te ideje pomagajo pri pripravi imenitnih poletnih pogostitev.

  • Alergije, ki jih povzroča sonce

    Dobro počutjejulij '25Zdravje

    Zdravje

    Neredko se ljudem na počitnicah ter tudi doma ob prostočasnih aktivnostih na prostem pojavi srbeč izpuščaj na koži, izpostavljeni soncu. Ker močno srbi in peče, je precej moteč. Tudi kombinacija nekaterih zdravil in izpostavljanja soncu lahko povzroči težave.

    Nekateri ljudje so žal občutljivejši za prejete UV-žarke v sončni svetlobi, predvsem svetlopolti, svetlolasi ali rdečelasi ter svetlooki. Občutljivejši so tudi ljudje, ki redno uživajo zdravila zaradi kroničnih obolenj. Občutljivejše osebe se morajo v sončnih dneh pozno spomladi in poleti dosledno zadrževati v senci ali notranjih prostorih med 11. in 18. uro. Potrebna so zaščitna pokrivala in lahna oblačila z dolgimi rokavi in dolga krila ali hlače.

  • Naj bo steklenica vode vedno pri roki

    Dobro počutjejulij '25Zdravje

    ZDRAVJE

    S staranjem se zaloga tekočine v telesu manjša, zmanjšuje se ledvična funkcija in s tem sposobnost za varčevanje z vodo, občutek žeje pa postane manj izrazit. Te težave lahko dodatno poslabšajo še kronične bolezni, kot sta diabetes in demenca, ter uporaba nekaterih zdravil. V vročini je zato treba nenehno piti dovolj navadne vode ali nesladkanih napitkov ter na ta način sproti nadomeščati tekočino, ki jo izgubimo s potenjem.

    Telo v 70 odstotkih sestavlja voda, ki uravnava telesno temperaturo, ščiti sklepe in organe, pomaga prenašati kisik v celice. Kako dolgo zdržimo brez vode, je odvisno od kondicije posameznika in okolja. Izračunali so, da naj bi človek v povprečju brez vode zdržal približno teden dni. V ekstremnih pogojih lahko odrasel človek z znojenjem izgubi liter do poldrugi liter tekočine. Če je ne nadomesti, dehidrira in lahko umre. Odrasli naj bi na dan popili 35 mililitrov vode na kilogram telesne teže.

  • Kako preživeti poletje in ne zboleti

    Dobro počutjejulij '25Zdravje

    ZDRAVJE

    Veliko je mitov, a tudi kakšna resnica o zbolevanju zaradi mraza in vročine, če ne drugega, pa je dejstvo, da nas vročina lahko konkretno utrudi, mraz pa prinese glavobole. Z nekaj načrtovanja in prilagoditvami dnevnega ritma pa nam je poleti lahko prav lepo.

    Ljudska modrost pravi, da se prehladimo, če gremo z vročine v klimatski hlad, ali bog ne daj, da nam okoli ušes potegne hladen piš. Znanost meni, da od hlada ni prehlada, a vsakega od nas je že bolelo grlo, uho ali sinusi, ko smo se znašli pod pišem polarno mrzlega zraka na vroč poletni dan. Savnanje, kjer s komaj znosne vročine skočimo pod mrzlo prho in spet nazaj na vročino, imamo za koristno, krepilo naj bi odpornost, žile in počutje, ne pa klicalo prehlada. Po drugi strani pa sprehod s sonca v klimatizirano trgovino in nazaj, torej podobno, ne deluje prav nič blagodejno.

  • Zaprtost težko spregledamo

    Dobro počutjejulij '25Zdravje

    Razlogi za zaprtost se skrivajo v nepravilnostih črevesnega mišičja, živčnih povezav, v anatomiji črevesja ali težavah s prebavo, povezanih z encimi, žolčnimi kislinami, hrano in nekaterimi bakterijami.

    Če blata ne odvajamo dnevno, je zaskrbljenost odveč, saj se kot normalno šteje odvajanje dva- do trikrat na dan ali trikrat na teden. Blato je praviloma gladko in mehko, v obliki banane ali klobase in se mora z lahkoto izločiti. Če odvajamo redkeje kot trikrat na teden, potem že lahko govorimo o zaprtosti. O zaprtju govorimo tudi, če se moramo pri odvajanju močno naprezati.

  • KRATKE ZDRAVSTVENE

    Dobro počutjejulij '25Zdravje

    Smo svetovna velesila na področju presaditev srca

     Slovenija je po številu presaditev srca na milijon prebivalcev še vedno na drugem mestu na svetu, takoj za ZDA. Lani so na Kirurški kliniki UKC Ljubljana opravili 26 transplantacij, skupno pa se približujemo že 500. transplantaciji srca, kar kaže na visoko strokovnost, organiziranost in vrhunskost naše medicine. Dodatno razveseljuje še dejstvo, da je preživetje bolnikov po presaditvi srca celo boljše od svetovnega povprečja. Pomemben mejnik za doseganje teh rezultatov predstavlja ustanovitev Programa za napredovalo srčno popuščanje in transplantacije srca, ki ga je leta 2009 vzpostavil letos umrli prof. dr. Bojan Vrtovec. S tem se je dostopnost tovrstnih oblik zdravljenja za slovenske bolnike z napredovalim srčnim popuščanjem močno izboljšala, saj jih iz drugih bolnišnic hitreje napotijo k specialistom, sporočajo iz UKC. 

  • Pogosto spregledan rak mehurja

    Dobro počutjejulij '25Zdravje

    ZDRAVJE

    Dalj časa trajajoče težave, kot sta pekoče, boleče uriniranje in kri v urinu, so znaki, ki zahtevajo takojšen zdravniški pregled. Čeprav so simptomi podobni kot pri vnetju urotrakta, gre lahko za raka sečnega mehurja, kar pokaže ultrazvok sečil.

    Rak mehurja se najpogosteje pojavlja po 60. letu starosti, zlasti med 70. in 80. letom, približno dve tretjini bolnikov je moških. Več kot polovica rakov sečnega mehurja je posledica kajenja, in to ne glede na to, ali so sami kadili ali so bili izpostavljeni pasivnemu kajenju.

  • Robotske operacije so kirurgija prihodnosti

    Dobro počutjejunij '25Zdravje

    Zdravje 

    Kar je bilo še pred nekaj desetletji nepredstavljivo, je danes vsakodnevna praksa v dveh slovenskih bolnišnicah. Sistem za robotsko kirurgijo so v Splošni bolnišnici (SB) Celje imeli že pred 15 leti, v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana pa so prvo operacijo s pomočjo robota izvedli leta 2018. Večino tovrstnih operacij naredijo urologi, tretjino abdominalni kirurgi. Prednosti za bolnike so v primerjavi zlasti s klasičnimi in tudi laparoskopskimi operacijami velike. Dolgoročno gledano ima koristi tudi zdravstvena blagajna.

  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • …
  • 235
  • Naročite se

    01 530 78 44

    Arhiv PDF

    Št. 9, september 2025

    Št. 9, september 2025

    Prelistajte izvleček

    Pozdrav iz uredništva

    Zgodovinar, ki je prepričan antifašist Akademik dr. Jože Pirjevec je najbolj poznan kot strokovnjak za zgodovino Balkana in mednarodnih odnosov socialistične Jugoslavije. Napisal je več kot dvesto...

    O skrbništvu za odrasle odloča sodišče Mnogi svojci se težko odločijo za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo, saj to pomeni odvzem opravilne sposobnosti za določena ali vsa opravila – odvisno od...

    Hormoni vplivajo na počutje in zdravje Večina ljudi je prepričanih, da so hormoni pomembni samo v mladosti, ko botrujejo nenavadnemu ravnanju in obnašanju mladostnikov. A ni tako! Hormoni so pomembni od...

  • ZDUS

    Seniorske novice

  • Poglejte tudi

    Fotogalerije

    Bralci Vzajemnosti so letos preplavili Krk16. junij 2025 Spomini na letošnje že 19....

    Odnos do starejših je ogledalo družbe1. oktober 2024 Včeraj se je v Cankarjevem domu...

    Medgeneracijsko sožitje je temelj družbe13. junij 2024 Četrti Dnevi medgeneracijskega...

    Tokrat je Vzajemnost preplavila Neum10. junij 2024 Od 2. do 5. junija je potekalo...

    Razigrano, pisano in veselo29. september 2023

  • Klub ugodnosti

    Ponudniki ugodnosti »

    Član kluba Vzajemnost je vsak naročnik revije, ki dobi kartico s svojim imenom in naročniško številko.
    Več »

  • Najbolj brano

    Kaj podariti ostarelim staršem za rojstni dan

    Starost, ji znamo prisluhniti?

    Kdaj je ugodnejša upokojitev - letos ali prihodnje leto?

    Zdravnik mora biti bolnikov zagovornik

    Adria nam je dala krila

    Kuhamo po nemško

    Kvačkana želvica

    Moji ostareli starši se spreminjajo

© 2025

Zavod Vzajemnost
p. p. 134
1001 Ljubljana

urednistvo@vzajemnost.si
01 530 78 42

Naročniki lahko prenesete PDF celotne revije

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih

▲ Na vrh straniDomovKlub ugodnostiO nasOglaševanjePogoji rabe, zasebnost in piškotkiPravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media

Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti

Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.

Več o piškotkih in nastavitve piškotkov