Klimatske spremembe vplivajo na zdravje
Dobro počutjeseptember '26Zdravje
Zdravje
Posledice ekstremne vročine niso le poplave in požari v naravi, pač pa tudi okužbe, alergije, negotovost glede hrane, nespečnost, poslabšanje kroničnih bolezni in celo smrt.
Portal Medscape poroča, da je leta 2024 petnajst od dvaintridesetih držav, vključenih v študijo Nature Medicine, zaznalo doslej najvišje število smrtnih žrtev zaradi ekstremne vročine v Evropi. Brez učinkovitih ukrepov naj bi se globalno segrevanje do konca stoletja povečalo za 1,5 stopinje Celzija, s tem pa naj bi se število smrti predvidoma povečalo za desetkrat. Če se bo povprečna svetovna temperatura dvignila za tri stopinje Celzija, bi se lahko umrljivost zaradi vročine povečala za več kot tridesetkrat. Poleg globalnega segrevanja, ki ga povzroča človekova dejavnost, naj bi letos naraščanje temperature dodatno okrepil naravni pojav el niño. Ta povzroča segrevanje Tihega oceana, kar vpliva na druge oceane, oceanske tokove in ozračje po vsem svetu.
Ko je za slabši sluh krivo ušesno maslo
Dobro počutjeseptember '26Zdravje
Ušesno maslo oziroma cerumen je naravna zaščita sluhovoda, vendar ga je lahko včasih preveč. Če se sluhovod zamaši, lahko to občutno oslabi zaznavanje zvoka – tudi za približno 30 decibelov. Občutek je podoben, kot če bi imeli v ušesu čep.
Zato lahko po odstranitvi večje količine ušesnega masla nenadoma slišimo precej bolje. Če se težave s sluhom kljub čiščenju ponovijo, vzrok morda ni več samo zamašitev. V takem primeru je priporočljivo preveriti sluh in po potrebi obiskati specialista ORL.
Stanje sluhovodov lahko preveri tudi osebni zdravnik. Če je ušesno maslo zelo trdo ali ga je veliko, ga je pred odstranjevanjem mogoče zmehčati s parafinskim oljem, ki ga dobimo v lekarni. Tako je čiščenje praviloma lažje.
-
Dobro počutjeseptember '26Prehrana

Prehrana
Stročnice so za zdravje zelo koristne in so imenitno nadomestilo za meso. Najbolj nam koristijo, če jih v obroku povežemo s čim mlečnim, z jajci ali žiti. Z izjemo soje stročnicam primanjkujeta dve aminokislini, poleg tega rastlinske beljakovine telo težje izkoristi, zato jih moramo pojesti precej več kot denimo mesa.
Številne raziskave potrjujejo, da uživanje fižola, leče, graha, soje in boba koristi zdravju srca in žilja, poleg tega so temnejše sorte stročnic dober vir železa. V njih je pravo bogastvo nukleinskih kislin, ki pospešujejo obnovitvene procese celic v telesu, zaradi njih smo celo manj utrujeni. Da imamo po uživanju stročnic manj težav s prebavo, jih pred kuhanjem čez noč namakamo, nato oplaknemo pod tekočo vodo in v sveži vodi skuhamo s šetrajem in malo soli do mehkega. Poskrbimo tudi, da uživamo dovolj fermentiranih jedi, saj probiotične bakterije pospešijo prebavo v črevesju. Sčasoma se telo navadi na več vlaknin in težav ni več.
Ob nevoščljivosti nas zaboli nekaj veliko globljega
Dobro počutjeseptember '26Zdravje

PSIHOLOGIJA
Starejši gospod mi je pripovedoval, kako ga je zmotilo, da je sosed kupil nov avtomobil. »Kaj se pa gre? Saj je že v pokoju!« je dejal. Ko sva pogovor nadaljevala, je počasi prišla na dan druga zgodba. Njegovi otroci živijo daleč stran, žena mu je pred nekaj leti umrla, zdravje mu peša in pogosto ima občutek, da ga nihče več ne potrebuje. Ne avto – v resnici ga je zabolelo nekaj veliko globljega.
Ko govorimo o nevoščljivosti, večina pomisli na slabo lastnost človeka. Pri tem pa je treba razumeti njene globlje razsežnosti. Nevoščljivost je čustvo, ki ima za nas pomembno sporočilo. Najpogosteje nam govori o neki naši potrebi, ki že dolgo ni bila slišana. V različnih psihoterapevtskih smereh, tudi v zakonski in družinski terapiji, pravimo, da odrasli v sebi nosimo zgodbe iz otroštva. Če je otrok odraščal z občutkom, da ni dovolj pomemben, da je moral za pozornost tekmovati ali da je bilo ljubezni premalo, lahko ta občutek ostane z njim...
-
Dobro počutjeseptember '26Zdravje

Zdravje
Ko je mož zbolel za neozdravljivo boleznijo, se nama je podrl svet. Želela sem, da bi zadnje mesece preživel doma, v svoji postelji, obkrožen z ljubeznijo. A kmalu sem izgorela. Strah pred njegovo bolečino in nemočjo me je ohromil. Potem pa je v hišo vstopila prostovoljka Hospica. Prinesla je mir. Možu je brala, z njim obujala spomine, meni pa omogočila, da sem se spočila in znova postala »le« njegova žena, ne zgolj utrujena negovalka. Mož je umrl mirno, meni pa je pomagala prebroditi prve mesece hude žalosti in osamljenosti.
Novi zdravili za boj z demenco
Dobro počutjeseptember '26Zdravje
Zdravje
Več kot devet milijonov ljudi v Evropski uniji živi z demenco, 19 držav ima izdelano strategijo za njeno obvladovanje, ki temelji na zgodnji diagnozi – med njimi tudi Slovenija. Skrb zbujajoče je, da 67 odstotkov zdravstvenega osebja bolezni ne pozna, polovica obolelih pa diagnoze ne prejme v njeni zgodnji fazi. Evropska unija za zdravljenje demence letno nameni 170 milijard evrov.
Podatki, ki jih je Angela Bradshaw, namestnica izvršnega direktorja organizacije Alzheimer Europe, predstavila na mednarodni konferenci o demenci Spominčice – Alzheimer Slovenija maja letos, niso obetavni. Zato je Alzheimer Europe dala pobudo, naj postane boj proti demenci ena od prednostnih nalog EU. Tudi podatki o stanju v Sloveniji niso spodbudni. Registra obolelih za demenco ni, zato se v javnosti pojavljajo le približne ocene o številu, ki naj bi se gibalo med 40 tisoč in 50 tisoč, približno 63 tisoč ljudi naj bi imelo blago kognitivno motnjo. Če vzdržujemo zdrav življenjski slog in dobro obvladujemo pridružena zdravstvena stanja, lahko – tudi če se bolezen v možganih začne razvijati – njen pojav oziroma izražanje simptomov pomembno odložimo. Ni zanemarljivo, da bi lahko s petletnim zamikom začetka demence stroške obravnave do leta 2050 zmanjšali za blizu 36 odstotkov.
-
Dobro počutjeseptember '26Zdravje

Zdravje
Parkinsonova bolezen človeku življenje spreminja počasi, a vztrajno. Sprva so znaki pogosto skoraj neopazni – rahlo tresenje rok, počasnejši gibi, okornost pri hoji ali utrujenost. Sčasoma pa bolezen začne posegati v vsakdanje opravke, odnose, samostojnost in samozavest. Zato zdravljenje ni usmerjeno le v zdravila, temveč v celostno podporo bolniku in družini.
Parkinsonova bolezen je kronična nevrološka motnja, pri kateri zaradi propadanja določenih živčnih celic primanjkuje dopamina – snovi, ki omogoča usklajeno gibanje. Ker se bolezen običajno razvija počasi, ljudje prve spremembe pogosto pripisujejo staranju. Najbolj prepoznavni znaki so tresenje, upočasnjeno gibanje, mišična okorelost in težave z ravnotežjem. Pogoste so tudi motnje spanja, utrujenost, bolečine, depresija, tesnoba in spremembe razpoloženja. Bolniki pogosto povedo, da jih najbolj prizadene izguba občutka samostojnosti. Marsikdo se začne umikati iz družbe, ker ga motijo počasnost, težave pri govoru ali strah pred padci.
Tudi udobna obutev je lahko modna
Dobro počutjeseptember '26Moda

MODA
Pri svojem dolgoletnem svetovanju o osebni urejenosti sem opazila, da starejši pogosto premalo pozornosti namenjajo skladnosti celotnega videza. Pri izbiri obutve najpogosteje pazijo le na to, da je čevelj dovolj udoben, stabilen in praktičen.
Nogam in stopalom pogosto namenimo premalo pozornosti. Šele ko začnejo boleti, otekati ali nas čevelj tišči, se zavemo, kako pomembna je ustrezna obutev. Vse to je pomembno, vendar funkcionalnost ne sme biti edino merilo pri izbiri. Čevlji so pomemben dodatek k vašim oblačilom, celostni podobi in dobremu počutju. Ponudba v trgovinah in na spletu omogoča, da najdemo model, ki združuje tako udobje kot sodobnost.
-
Dobro počutjeseptember '26Gibanje

Gibanje
Ti kratki povezani položaji so presenetljivo učinkoviti in nezahtevni za tiste, ki začnejo redno vaditi. Če vam stoja dela težave, jih lahko izvajate tudi sede, s čim bolj iztegnjenimi nogami. Najpomembneje je, da je telo ves čas napeto in hkrati iztegnjeno, dihanje skozi nos pa od začetka do konca nežno in enakomerno.
Pretegovanje, zvijanje in kroženje v vseh sklepih je pred vadbo zelo priporočljivo. Že takoj po prvi izvedbi boste intenzivneje začutili učinek vaje, ki vas bo prepričal, da jo je vredno vključiti v vsakdanjik.
-
Dobro počutjeseptember '26Zdravje
Spanje je eden od stebrov zdravja. Medtem se telo obnavlja, možgani urejajo informacije, utrjujejo spomine in uravnavajo številne pomembne telesne procese.
Motnje spanja so pogoste in se lahko kažejo kot težave z uspavanjem, pogosto prebujanje, prezgodnje jutranje prebujanje ali občutek, da spanec ni dovolj kakovosten.
Pomembno vlogo pri spanju ima hormon melatonin, ki ga tvorijo možgani. Njegova naloga ni, da nas preprosto uspava, temveč da telesu sporoča, kdaj je noč in čas za počitek, ter tako sodeluje pri uravnavanju cirkadianega ritma oziroma 24-urnega ritma budnosti in spanja. Njegovo izločanje se začne povečevati v večernih urah, ko se stemni, s tem pa pomaga uskladiti notranjo biološko uro s ciklom dneva in noči. Svetloba, ki jo zaznavajo oči, vpliva na biološko uro v možganih in zavira izločanje melatonina. Ko se zvečeri in se svetloba zmanjša, se njegovo izločanje poveča. Zato lahko močna svetloba zvečer, dolgotrajna uporaba zaslonov ali nepravilen ritem spanja otežijo naravni prehod v nočni počitek. Nasprotno pa je zadostna dnevna svetloba pomemben signal za pravilno nastavitev notranje biološke ure.



