Zdravje 

Na mednarodni konferenci Demenca danes: izzivi in rešitve, ki jo je organizirala Spominčica – Alzheimer Slovenija – Slovensko združenje za pomoč pri demenci, so ugledni domači in tuji strokovnjaki predstavili inovativne pristope pri delu z osebami z demenco ter načine, kako lahko lokalne skupnosti prispevajo k vključenosti obolelih.

V Evropi in svetu hitro narašča število obolelih za demenco. Lani so jo tako države članice Združenih narodov uradno priznale kot najbolj razširjeno nenalezljivo kronično bolezen. Angela Bradshaw, namestnica izvršnega direktorja Alzheimer Europe, je poudarila, da je v Evropi 19 držav sprejelo strategijo za njeno obvladovanje. Vlade je treba spodbujati k zagotavljanju sredstev za preprečevanje in raziskovanje bolezni, saj je mogoče kar 45 odstotkov demence preprečiti, vendar ne povsod enako.

Med starejšimi naraščajo težave z depresijo, anksioznostjo, upadom kognitivnih sposobnosti, osamljenostjo in zasvojenostjo, ki je, kot so ugotavljali strokovnjaki na posvetu Gerontološkega društva Slovenije, pri njih pogosto spregledana. S tem področjem se v Sloveniji ukvarja zelo malo strokovnjakov, saj je večina pozornosti namenjena mladim in aktivni populaciji.

Tako kot v drugih življenjskih obdobjih je tudi v starosti najpogosteje zlorabljen alkohol. Mnogi v pokoju nadaljujejo z vzorcem pitja, kot so ga imeli, nekateri pa piti začnejo prav v tem obdobju ali ga povečajo. S starostjo pride do številnih življenjskih sprememb: upokojitev, ki je še posebej stresna, če ni prostovoljna, izguba pomembnih ljudi, tudi partnerja, sprememba okolja, travmatični dogodki, socialna izolacija in zdravstvene težave. Otroci se odselijo in mnogi, ki si ne poiščejo družbe, so osamljeni, zato je  težave zaradi pitja...

Prehrana

Kadar želimo podkrepiti svoje poželenje po sladkem, hudomušno tu in tam rečemo, da nam je »padel cuker«. A nam včasih res primanjkuje sladkorjev. Ne tako redko.

Pomanjkanje sladkorja v krvi ali hipoglikemija poznajo sladkorni bolniki. Gre za moteno oskrbo z glukozo, kar je precej neprijetno stanje, ki se mu poskušajo izogniti. Več manjših obrokov in skrbno spremljanje sestave obroka sta zelo pomembna, kar pa je tudi zelo koristen nasvet za vse nas, ki nismo sladkorni bolniki. Na srečo je zelo opazen znak, da je nekaj narobe, prav lakota. Kdor je ne občuti, naj se tega občutka (znova) priuči. Kasneje se hitro pojavijo tudi vrtoglavica, razbijanje srca, občutki tesnobe, motnje govora in vida, pri bolnikih pa se stanje lahko krepko in življenjsko ogrožajoče zaplete.

Psihologija

Včasih se življenje ne spremeni naenkrat. Pogosteje sprememba pride tiho, skoraj neopazno. Najprej opazimo, da smo hitreje utrujeni in da potrebujemo več časa za opravila, ki so bila nekoč samoumevna. Potem pride bolezen, upokojitev, izguba partnerja ali selitev v manjše stanovanje. Kar je bilo nekoč vsakdanjik, naenkrat postane nekaj, česar nimamo več.

Marija je po moževi smrti ostala sama v hiši na robu mesta. Sprva je verjela, da bo zmogla vse kot prej, a je hiša postajala prevelika. Stopnice so jo utrujale, vrt ni bil več veselje, ampak skrb. Najtežje pa je bilo priznati, da se je življenje spremenilo. Ko se je preselila v oskrbovano stanovanje, je imela občutek, kot da pušča za sabo vse svoje življenje. Ne samo hiše, tudi spomine, navade, občutek doma. Prve mesece je sedela ob oknu in gledala ljudi na dvorišču, brez prave želje, da bi šla mednje. Zdelo se ji je, da je vsega pomembnega konec.

Moda 

Predstavljam vam več različic sestavljanja poletne garderobe. Tkanine za skoraj vsa poletna oblačila so iz naravnih materialov. Črte niso več tako izrazite, vendar se dobro vključujejo v letošnje smernice, ki kombinirajo različne odtenke iste barve.

A

Poletni modri odtenki so svetlejši in jih lahko kombinirate, seveda če vam je barva všeč. Pobrskajte po omari in si sestavite svojo kombinacijo, tako da vam ne bo treba v trgovino.

• Zaradi sestave – veliko je bombaža v kombinaciji z viskozo ali lanom – so oblačila vedno nekoliko pomečkana, kar vas ne sme motiti.

ZDRAVJE

Ljudje se vse pogosteje zavedamo, da zdravje ni le odsotnost bolezni, temveč ravnovesje med telesom, umom in čustvi. Integrativna oziroma biološka medicina temelji na razumevanju, da bolezen ni naključje, temveč posledica dolgotrajnega neravnovesja v organizmu. Namesto vprašanja, katero zdravilo bo utišalo simptom, se sprašuje, zakaj je do tega stanja sploh prišlo.

Eden najvidnejših predstavnikov tega pristopa je švicarski zdravnik dr. Thomas Rau, strokovni vodja klinike za biološko medicino Paracelsus Klinik v Švici in dekan švicarske Akademije za biološko medicino (Swiss Biological Medicine Academy). Po dr. Rauu je človeško telo nadvse inteligenten sistem. S simptomi nam telo sporoča, da se že dalj časa sooča z notranjimi obremenitvami. Ko jih odkrijemo in odstranimo, se neravnovesja postopoma umirijo in telo lahko spet normalno opravlja svoje naloge.

Zdravila so kot glasbeniki v orkestru: samo če vsak odigra svojo vlogo ob pravem času, ustvarijo harmonijo zvoka. Če bi začeli igrati drug prek drugega, bi prišlo do disharmonije. Pri zdravilih pa do neprijetnih stranskih učinkov. Kombiniranje zdravil je zato postala prava znanost, v kateri ena in ena ni vedno dva. Lahko je tudi tri, če se učinek pomnoži, ali nič, ko eno zdravilo izniči drugega ali ga posameznik pozabi vzeti.

Neustrezno jemanje zdravil je pogostejše, kot si mislimo. »Mnogi posamezniki vsak dan jemljejo veliko različnih zdravil – tudi deset ali več. Med njimi so zdravila za zniževanje krvnega tlaka, holesterola in sladkorja, zdravila za srce, sredstva za redčenje krvi, protibolečinska zdravila, zdravila proti tesnobi, zvečer pa še uspavala. Kombiniranje zdravil je lahko nevarno, zlasti če bolniki poleg njih jemljejo številna prehranska dopolnila,« pojasnjuje mag. Venceslava Bavčar, mag. farm.