Domača pomoč pri slabi prebavi
Od prebave hrane in njenega izkoristka so odvisni presnova, počutje in tudi zdravje. Prebava hrane poteka v več fazah. Prva faza predelave je v ustih, kjer z grizenjem in žvečenjem prepojimo hrano z encimi v slini. V kislem okolju želodca poteka druga faze prebave. Tu se prebavljajo beljakovine in druge snovi, ki jih razgrajujejo ustrezna želodčna kislina in encimi. Kdor nima ustrezne želodčne kisline, ne more imeti dobre prebave in presnove.
V črevesju poteka tretja faza predelave hrane. Hkrati je črevesje prostor, kjer poteka vsrkavanje (absorpcija) prebavljenih in do konca razgrajenih snovi iz kislega in bazičnega okolja v krvni obtok, kjer poteka četrta faza prebave.
Bogati smo, ko začutimo hvaležnost
Ljudje smo socialna bitja. Veliko nam pomeni, da lahko drug z drugim govorimo, preživljamo skupne trenutke, se objamemo, poljubimo ali se držimo za roke. Povezanost nas bogati in nam omogoča življenje.
In istočasno je naša največja bolečina, ko se prekinejo stiki, prijateljske vezi, ko naše odnose napadejo ljubosumje, sovraštvo, zamere, kar se lahko kaže tudi kot izogibanje drug drugemu, kot občutki osamljenosti, neprimernosti, neljubljenosti. Občutek, da smo sami sebi dovolj, lahko odrasle v celoti pomiri in nam daje varnost in predvidljivost. Otrok tega občutka brez varnosti v odnosu z odraslim ne more doseči, zato je še toliko ranljivejši. Ampak kaj je prvi pogoj, da se v svojem telesu dobro počutimo? Težko rečemo, da nam je udobno, če imamo telesne bolečine, če nas je strah ali če imamo zamere do sosedov, prijateljev, znancev. Včasih pa nimamo ničesar, na kar bi pokazali s prstom, pa vendar nismo v dobri koži. Pravimo, da nam nekaj manjka.
-
Prav je, da pred ogrevanjem najprej pojasnimo pojem »mehko«. Konkretno to pomeni, da vajo naredite po svojih zmožnostih in občutku samo do tiste meje, ko se še počutite dobro in stabilno. To velja za prvo in zadnjo vajo, medtem ko bo ob drugi vaji potrebno malce bolj napeti vse mišice in dati res vse od sebe.
Danes ali pa kar ves mesec lahko preizkušate način ogrevanja, opisan v nadaljevanju, in se prepričate o njegovi vrednosti. Najprej se ogrejte s hojo, ki je opisana v prejšnji številki, in šele nato izvajajte prvo vajo, za katero je najpomembnejša že pojasnjena »mehkoba«.
Da bi bolj humano zapuščali ta svet
V slovenski družbi je odnos do umiranja in smrti še vedno zavit v tančico številnih predsodkov, strahov in skrivnosti. Je še vedno tabu, kar je na moč nenavadno, saj se vsako življenje začne z rojstvom in konča s smrtjo.
Domala vsi, ki se jim bliža zadnja ura, si predvsem želijo, da bi se na zadnjo pot podali v krogu družine, če jo imajo, da jih ne bi bolelo, da bi umrli pomirjeni s sabo ter dostojne smrti. Večini se te želje ne uresničijo ... Veliko več kot polovica jih namreč umre v bolnišnicah ali domovih za starejše, mnogi so ob smrtni uri sami in hudo trpijo.
-
Pravijo, da leta naredijo svoje. Drži. V zrelih letih se zarišejo gubice na obrazu kot zemljevid našega življenja. Polt ni več tako sveža in sijoča, koža je manj prožna, pojavijo se pigmentni madeži, obrvi niso več tako goste, veke so bolj povešene … A teh let se ne smemo sramovati ali jih skušati prikriti, saj so odraz izkušenj in zrelosti.
Gubice so postale trend in sinonim za zrelo lepoto. Lepoto, ki je ni mogoče poustvariti. Zato jo je treba poudariti na primeren način. Kako? Za vas smo s prijaznim sodelovanjem gospe Andreje (61) iz Ljubljane pripravili nekaj koristnih nasvetov, kako v zrelih letih brez pretiranega napora, znanja ali uporabe dragih pripomočkov poudariti svojo lepoto. Živahno in nasmejano gospo Andrejo, ki je polna življenja, smo v sodelovanju z revijo Vzajemnost povabili v Studio Železna – postajo navdiha.
-
Srčno popuščanje je najbolj razširjena bolezen srca in ožilja in hkrati edina, katere pogostost v zadnjem času narašča. Pri nas naj bi bilo približno 30.000 bolnikov, večinoma so to starejši ljudje, ki pa (pre)pogosto težave najprej povezujejo s starostjo.
Da srce popušča, govorimo takrat, ko ne zmore črpati dovolj krvi, da bi zadostilo presnovnim potrebam drugih organov in tkiv. Okvarjeno pa je lahko iz različnih vzrokov: zaradi ateroskleroze koronarnih arterij in posledične motnje v prekrvljenosti srčne mišice, poškodbe srčne mišice, ki jo najpogosteje povzročita srčni infarkt ali vnetje srčne mišice, prepogostega uživanja alkohola, sladkorne bolezni, povišanega krvnega tlaka, bolezni srčnih zaklopk ali ščitnice. Preobremenjena srčna mišica ne more dobro opravljati svojega dela in bolnika sčasoma omejuje tudi že pri vsakdanjih opravilih.
-
Manjša umrljivost, a več raka in diabetesa
V Sloveniji se v primerjavi z lanskim letom povečuje udeležba na preventivnih presejalnih programih, manj ljudi prejema zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka in duševnih težav, a se povečuje delež sladkornih bolnikov, kažejo podatki o zdravju v slovenskih občinah v letu 2020, objavljeni na spletni strani Zdravje v občini (obcine.nijz.si). Te podatke pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje spremljajo zadnjih pet let, in sicer po različnih kazalnikih in za vsako občino posebej. Letošnji podatki kažejo, da se je povečalo število srčnih kapi in zlomov kolka pri prebivalcih, starejših od 65 let.
-
Stročnic (fižol, leča, grah, čičerka, soja, bob) se stežka naveličamo, saj so različnih oblik, okusov in barv. Leča je na primer na voljo v rdeči, zeleni in rjavi barvi, grah je privlačno zelen, medtem ko so suha fižolova zrnca kot barvna paleta mavrice in vzorcev, ki bi jih risal umetnik. Z nekaj domišljije znamo pripraviti imenitne in nasitne jedi.
Uživamo seme, ki je v stroku, od tod ime skupine, medtem ko lupine strokov zavržemo. Izjemi sta stročji fižol in sladkorni grah, kjer pri kuhi uporabimo kar celoten strok z drobcenimi semeni. S kilogramom suhega fižola lahko družina kar nekaj dni prav okusno in zelo zdravo je, medtem ko je enaka količina mesa hitro premalo že pri enem obroku. V prehrani velikokrat uporabljamo stročnice kot zamenjavo za meso, predvsem takrat, ko jih v obroku povežemo z žiti (ali z jajci, mlečnimi živili), obenem pa z njimi bistveno povečamo vsebnost vlaknin. Znano je, da jih v sodobni prehrani veliko premalo pojemo. Stročnice poleg beljakovin rastlinskega izvora in vlaknin vsebujejo še škrob in rudnine. Zaradi nukleinskih kislin pospešujejo obnovitvene procese v telesu, ki nas pomlajujejo.
-
Ko ostanemo doma, kar naenkrat postane manj pomembno, kaj nosimo in kako se uredimo. Vendar lahko za svoje razpoloženje in videz največ naredimo sami. Prav zato ne smemo pozabiti nase, saj se bomo počasi spet vrnili v kolikor toliko običajno življenje.
Tudi garderobno omaro bo treba prevetriti, pregledati, kaj še lahko nosimo in česa ne bomo več mogli nositi ali ne bomo več potrebovali. Z nekaj nasveti, ki sem vam jih pripravila, se boste lažje znašli pred tem izzivom. Vse skupaj se vam bo zdelo še enostavnejše, če boste sledili izjavi znane oblikovalke Miuccie Prada: »Osebni slog je bolj pomemben kot nova oblačila.«
Kako se v lokalni skupnosti pripraviti na morebitne okužbe
Svetovna zdravstvena organizacija je izdala priporočila starejšim, kako naj se pripravijo na pojav bolezni covid-19 v lokalni skupnosti (v vaški ali krajevni skupnosti, občini). Priporočila utegnejo koristiti marsikomu od nas. Starejši v Sloveniji se moramo zavedati, da nizka stopnja okuženosti v naši deželi pomeni resno in dolgotrajno (mesece, leta?) grožnjo našemu zdravju in življenju, zato se moramo dlje in resnejše držati navodil zdravstvenih strokovnjakov in se pripraviti na možnost pojava bolezni v naši najbližji okolici. Življenje si lahko uredimo tako, da bomo zmanjšali možnost okužbe, hude bolezni in smrti na minimum.
