-
Zdravje
Rak sečnega mehurja je po pogostosti takoj za rakom prostate, približno dve tretjini bolnikov so moški. Ker sodi na intimno področje, o njem v javnosti redkeje govorimo, opažajo urologi. Hkrati pa številni bolniki dokazujejo, da je po zahtevnem zdravljenju mogoče živeti kakovostno in aktivno življenje.
Večjo verjetnost, da zbolijo, imajo tisti, ki so kadarkoli kadili, in tisti, ki so bili na delovnem mestu izpostavljeni kancerogenom, denimo da so delali v usnjarski industriji, lakirnici ipd. Seveda pa moramo biti na spremembe v telesu pozorni prav vsi. Najpomembnejši opozorilni znak je rdečkasto obarvan urin. Če ga opazite, nikar ne odlašajte z obiskom zdravnika. Ko je rak še v površinski plasti in se ne vrašča v mišico, je namreč zdravljenje manj zahtevno in bolj učinkovito, je poudaril urolog doc. dr. Simon Hawlina s Kliničnega oddelka za urologijo UKC Ljubljana. Ob tem je dodal, da rak sečnega mehurja ni povezan s pogostimi vnetji sečil ali ledvično boleznijo.
Gibanje in druženje za boljše počutje
Zdravje
Za boljše zdravje niso vedno potrebni dragi pripomočki ali zahtevni športni programi. Dovolj je že pol ure gibanja na dan, nekaj svežega zraka in dobra družba. To dokazuje Društvo Šola zdravja, ki vse našteto spodbuja že od leta 2009, poleg tega pa povezuje na tisoče ljudi po vsej Sloveniji. Njihov zaščitni znak so oranžne majice in jutranja telovadba, ki je postala nepogrešljiv del vsakdana mnogih starejših.
Temeljno vodilo Šole zdravja je preprosto: nikoli ni prepozno, da naredimo nekaj dobrega zase, pravi predsednica društva Zdenka Kavčič. Najprej je razložila, kako pravzaprav poteka običajna jutranja vadba 1000 gibov, ki temelji na metodi ruskega zdravnika Nikolaja Grišina. »Skupine se zberejo vsak delovni dan na prostem, običajno se vadba začne ob 7.30 in traja približno pol ure. Vključuje 51 preprostih vaj, s katerimi razgibamo celotno telo. Začnemo z dvominutnim tekom na mestu, nato naredimo krog, se primemo za roke, si pogledamo v oči in...
Kako odpraviti glivice na nohtih
Glivične okužbe nohtov sodijo med najpogostejše težave kože in nohtov. Običajno ne predstavljajo resne zdravstvene nevarnosti, povzročajo pa neprijetne simptome in estetske težave, brez ustreznega ukrepanja pa se tudi širijo. Če ukrepamo pravočasno, jih je mogoče uspešno preprečevati in zdraviti.
Povzročajo jih mikroskopske glive, ki najbolje uspevajo v toplem in vlažnem okolju. Pogosto se razvijejo na stopalih, predvsem med prsti, kjer se zadržujeta vlaga in toplota, in na nohtih. Okužimo se lahko v javnih bazenih, savnah in garderobah ali prek okuženih površin in predmetov. Tveganje za razvoj glivic povečujejo pretirano potenje stopal, nošenje neprepustne obutve, manjše poškodbe kože ali nohtov ter oslabljen imunski sistem. Preprečevanje glivičnih okužb je enostavnejše kot njihovo zdravljenje. Stopala vsakodnevno umivamo in temeljito osušimo, predvsem med prsti, redno menjamo nogavice in izbiramo materiale, ki dobro odvajajo vlago, nosimo zračno obutev in jo redno zračimo.
Počitnice kot čas zase, da ohranimo notranje ravnovesje
PSIHOLOGIJA
Prihaja čas počitnic, ki ga večina ljudi težko pričakuje celo leto. Glede na obdobje, v katerem smo, si oddih slikamo v raznolikih barvah, z različnimi aktivnostmi, in tudi finančni vložki, ki smo jih pripravljeni nameniti za oddih, se razlikujejo.
V zrelih letih ali tik pred upokojitvijo se poletni oddih pogosto ne začne na plaži ali v gorah, ampak v mislih in v tihem notranjem dogovoru s samim seboj, ali si sploh dovolimo, da je ta čas res naš? Velikokrat se počitnice skoraj neopazno spremenijo v podaljšek vsakdanjih obveznosti, v pomoč pri varstvu vnukov ali v občutek, da moramo biti vedno na voljo, koristni in vključeni, čeprav smo si morda želeli nekaj povsem drugega. Sanjali smo o miru, spremembi ritma, oddihu od vsega, kar nas doma zaposluje. Prav tu se začne pomembno vprašanje, ki ni organizacijsko, ampak čustveno: kako si sploh dovoliti pravi oddih, brez občutka krivde in brez nenehnega prilagajanja drugim?
-
ZDRAVJE
Ko so se rodile naše prababice in pradedje, je bila povprečna življenjska doba komaj 50 let. Danes otrok, rojen v Sloveniji, upravičeno pričakuje, da bo videl 22. stoletje. A tu se zgodba šele začenja. Znanost namreč trdi, da prvi človek, ki bo dočakal dvesto let, že hodi med nami. Vprašanje ni več, ali lahko premaknemo meje staranja, ampak predvsem, kako tudi v pozni starosti kakovostno živeti.
O tem, kako ostati telesno in umsko čim dlje zdrav, smo se pogovarjali z Marijo Lucijo Antolič, dr. med., specialistko medicine dela, prometa in športa, ki je ena od zdravnic v zasebni zdravstveni ustanovi EPIK, prvi slovenski kliniki za dolgoživost. »Na naši kliniki v Kranju se ukvarjamo z zdravstveno obravnavo, ki temelji na sodobni znanosti. Predvsem na preventivni in prediktivni medicini, to pomeni, da z naprednimi preiskavami iščemo zgodnje znake bolezni, še preden se pojavijo simptomi.
-
Dobro počutjejunij '26Zdravje Prehrana
Prehrana
Nasvetov o prehrani še nikoli ni bilo toliko in hkrati še nikoli niso bili tako nasprotujoči. En dan je superživilo na naslovnicah, naslednji dan je isti izdelek na seznamu prepovedanih. Zato so dogodki, na katerih strokovnjaki razblinjajo dvome, zelo pomembni.
Tako je bilo na večeru Fakultete za vede o zdravju Univerze na Primorskem na temo Prehrana – med znanostjo, mnenji in miti, na katerem je izr. prof. dr. Nina Mohorko, biokemičarka in doktorica znanosti, govorila o razkrinkavanju mitov, ki nam krojijo krožnik, ter praktičnih namigih, kako prepoznati verodostojne informacije. Kot pravi, obstaja močna povezava med prehrano in možgani. »Največ energije potrebujemo za delovanje možganov, saj so zelo kompleksen del našega telesa. V možganih imamo mehanizem, ki usmerja, koliko energije moramo vnesti v telo za njegovo vzdrževanje in gibanje. To je homeostatski sistem. Imamo pa tudi hedonistični sistem, zaradi katerega hrano zaužijemo, tudi če nismo več lačni. Težava sodobnega sveta je, da smo nenehno priklopljeni na neki vir energije, torej konzumiranje hrane, posledica pa je debelost. Tolažimo se s hrano, česar v preteklosti niso poznali.«
-
GIBANJE
Pred kratkim mi je znanka povedala, da se je doslej vedno poškodovala pri rekreaciji. Ker ob pogovorih z ljudmi pogosto slišim prav to, menim, da je občasne rekreativce koristno opozoriti na pomen vzdrževanja gibljivosti. Ta je z leti vse pomembnejša tudi za osnovno gibanje in s tem ravnotežje. Če vaje za gibljivost izvajate pravilno, izboljšujete moč celotnega telesa.
Izkušnje potrjujejo, da starejši ko smo, več vaj za gibljivost potrebujemo. Pomembno je, da si zanje vzamemo dovolj časa ter v telesu začutimo mehkobo in prožnost.
Hrana za dobre kosti, mišice in kite
Dobro počutjejunij '26Prehrana
Prehrana
Gibalni ali motorični sistem vključuje kosti kot ogrodje ter mišice in kite, ki delujejo skupaj, prepleteno in usklajeno. Le zaradi takega sodelovanja med kostmi, hrustancem, mišicami in kitami se lahko premikamo, upogibamo, plešemo in skačemo. Z gibanjem se posamezni deli telesnega ogrodja nenehno podmazujejo, podobno kot mehanski stroji.
Elementi gibalnega sistema imajo tudi dodatne naloge: kosti so na primer zaloga kalcija, fosforja in drugih mineralnih snovi, ki se po potrebi sproščajo v kri in druge dele telesa. V krvi mora biti stalna količina kalcija, sicer bi življenjski procesi zastali. Kosti so nekakšno vmesno skladišče. Mišice pa s krčenjem in raztezanjem proizvajajo toploto in grejejo telo. Če redno obremenjujemo telo, povečujemo maso kosti in mišic, ki se krepijo. Kosti dobijo večjo gostoto, so bolj trdne in zmanjša se nevarnost za zlome. Sklepi so bolje prekrvljeni, kar zmanjša njihovo obrabo. Pri neaktivnosti ali pomanjkanju obremenitve začneta kostna in mišična masa upadati. Spodbujanje telesne dejavnosti pozitivno vpliva tudi na naše duševno počutje. Zmanjšajo se stres, strahovi, nevarnost depresije in duševna utrujenost, poveča pa se zadovoljstvo.
-
ZDRAVJE
Zaprtost je pogosta težava, ki lahko močno vpliva na počutje in kakovost življenja. Včasih jo olajša sprememba življenjskega sloga, sicer si pomagamo z odvajali.
Zaprtost je povezana z delovanjem črevesnih mišic, živčnim sistemom, zgradbo črevesja ali prebavo hrane. Nanjo vplivajo nekatera živila, bakterije v črevesju, pomanjkanje prebavnih encimov ali žolčnih kislin, pa tudi stres, psihološki dejavniki, namerno zadrževanje blata, nosečnost ter nekatera zdravila, ki upočasnijo gibanje črevesja.
Alergijo lahko razvijemo tudi v odrasli dobi
Zdravje
Alergologi in pediatri v zadnjih desetletjih opažajo porast alergijskih bolezni, kot so atopijski dermatitis, alergijski rinitis in astma, ki močno vplivajo na kakovost življenja otrok in odraslih. Deloma so zanje krive tudi spremembe v sodobnem načinu življenja.
Med pogoste sprožilce alergijskih reakcij se uvrščajo hrana, inhalacijski alergeni, piki žuželk in zdravila. Pri otrocih so med pogostejšimi sprožilci mleko in jajca, alergija na arašide pa se lahko pojavi v vseh starostnih skupinah. Pogosti sprožilci so tudi lešniki, indijski oreščki in druge stročnice. Pogosto težave povzročajo alergeni, ki jih vdihavamo, na primer pelodi, pršice, plesni ali živalska dlaka, ter piki os, čebel in sršenov. Bolj podvrženi so jim ljudje, ki veliko delajo na prostem ali so v neposrednem stiku z naravo, na primer čebelarji, gozdarji, vrtnarji, delavci v rastlinjakih, krovci, gasilci, prodajalci sadja in zelenjave. Med zdravili alergije pogosto povzročajo betalaktamski antibiotiki in nesteroidni antirevmatiki.
