Prehrana

V človekovi prehrani so vitamini izredno pomembni, saj jih telo ne more ustvariti sámo oziroma le v omejenem obsegu, pa še to ne vseh. Medtem ko so živali sposobne same ustvariti vitamine C, mikroorganizmi pa vitamin K in vitamine skupine B, človek te sreče nima. 

Vitamine uvrščamo k bistvenim sestavinam hrane, vendar niso uporabni za gradnjo telesa niti kot neposredni dajalci energije, pač pa sta njihovi bistveni nalogi sprožanje in sodelovanje pri kemičnih reakcijah. Sodelujejo namreč v številnih procesih v telesu kot sestavina encimov in koencimov, so ključni za delovanje mišic, tudi srčne, vsekakor za prenos snovi, delujejo celo kot antioksidanti. Brez vitaminov procesi ne stečejo ali le okrnjeno. Njihova kemična struktura ni enotna, lahko pa jih povežemo v skupine po topnosti v vodi oziroma maščobah, kar je najbolj običajna razvrstitev. Vodotopnih vitaminov je več, presnova le-teh je hitra. Prodrejo v vse celice različnih veznih tkiv ter se mešajo s tekočinami v vmesnih tkivih in tudi znotraj celic. Seveda je tudi izločanje hitro; poteka skozi dve bistveni človekovi izločili: kožo in ledvice. Presežek vodotopnih vitaminov, na primer vitamina C in večine vitaminov skupine B, preprosto izločimo s sečem.

MODA

Ne samo v zimskih športnih središčih, temveč tudi v mestu ali na podeželju vam bodo topla vrhnja oblačila prišla še kako prav. Imajo vse dobre lastnosti kot klasično krojene jakne ali plašči, vendar ponujajo še več. Zaradi zelo uporabnih podrobnosti so priljubljena že nekaj sezon.

V ponudbi je vse več takih, ki vas z dodanim polnilom grejejo tudi v ekstremno hladnih pogojih. Vse več proizvajalcev poleg sintetičnih vlaken vstavlja tudi naravna polnila. Najpogosteje uporabijo gosje perje oziroma puh. Tako oblačilo je izredno lahko, a toplo. Ko ga boste dopolnili še z ustreznimi modnimi dodatki, bo vaš videz popoln. Prikazane ideje vam bodo prišle prav v času januarskih razprodaj. Pomagale vam bodo pri nakupu oblačila, ki ga po redni ceni morda ne bi izbrali.

Prehrana 

Za oljčno olje običajno velja rek malo denarja, malo muzike, res pa je, da to ni edino merilo. Obstajajo načini, kako med ponujenimi izdelki izbrati pravega. Laični pokuševalci smo dobili priložnost ocenjevati mlado oljčno olje v senzoričnem laboratoriju Inštituta za oljkarstvo ZRS Koper v Izoli.

Ekstra deviških oljčnih olj najvišjega kakovostnega razreda ne preverjajo le kemijsko, torej z analizo, koliko polifenolov, vitaminov in drugih snovi vsebujejo, ampak ga tudi senzorično ocenijo – z zaznavanjem vonjev, okusov oziroma arom olja. Povprečni Slovenec na leto porabi 1,3 litra oljčnega olja (podatek iz leta 2022), deset do 20 odstotkov ga pridelamo v Sloveniji, preostanek pa uvozimo.

Prehrana

Sama z otožnostjo mračnih dni nimam težav. A jo poznam od blizu, ker daje mojega moža. Ko smo jeseni premaknili uro nazaj, se je začelo. Zlasti novembrska turobnost brez sonca je zanj in njemu podobne huda nadloga. Moj mož je štel, za koliko je vsak dan krajši in koliko časa je še do božiča, ko se vesolje obrne in se začnejo dnevi daljšati. Postajal je vse bolj nemiren, brez volje, celo delovna storilnost mu je padla.

Vprašala sem se, zakaj nam je narava dala toliko oranžnih barv in plodov v jeseni, če ne zato, da bi nekako popravila naše počutje v sivih dneh. V hrani mora biti rešitev! Oranžna je barva sonca in ravno pomanjkanje sonca in svetlobe sproža otožnost. Kako nas razveseli sončni žarek, čeprav le za nekaj ur obsije oranžne kakije na drevesih, rumene buče na njivah, koruzo in čebulo, ki spleteni v kite krasijo domove.

ZDRAVJE

Če starejša oseba pred ogledalom odpre usta, bo verjetno v saniranih zobeh odkrila kakšno temno zalivko ali z zlatom preoblečen zob. Amalgam se je za plombiranje uporabljal skoraj dvesto let kot izredno trden in poceni material, do sredine dvajsetega stoletja pa se je za bolj poškodovane zobe in predvsem za mostičke uporabljajo tudi posebno zobno zlato.

Vendar so amalgamske plombe in zlato za zobe v zatonu, je dejala prim. Marta Križnar Škapin, dr. stomatologije, spec. pedontologije, svetnica, ki je kar 47 let delala v Zdravstvenem domu Celje, in dodala, da je tako zato, ker se amalgam in zlato razlikujeta od naravnih zob. Razlog za razpravo o amalgamu, zlatu in protetiki v zobozdravstvu je sprožil naš naročnik. V svojem pismu je zapisal nekako takole: »Zobozdravnik koncesionar mi je pred kratkim iz ustne votline odstranil iz zlata narejen mostiček, ki mi je, morda ne boste verjeli, služil kar petdeset let. Že tedaj sem za ta mostiček skupaj z zlatom sam plačal. Zdajšnji zobozdravnik mi je ponudil, da mi lahko njegov tehnik stali zlato, ki je nadomeščal zadnje štiri zobe desno zgoraj. Vrnil pa mi je le 3,8 grama zobnega zlata, kar je po mojem mnenju odločno premalo.« Prosil nas je, da raziščemo, ali ni bil morda ogoljufan.

PREHRANA

Da smo ob pomanjkanju železa utrujeni in pogosto zbolimo in je zaradi pomanjkanja vitamina C vse omenjeno še posebej izrazito, smo že spoznali. Tokrat se pogovorimo o magneziju – če nam ga primanjkuje, je to možen znak za tresavico in drhtenje.

Minerali delujejo v telesu v sorazmerni povezanosti, presežek enega se hitro pokaže v pomanjkanju drugega, seveda pa se še hitreje pokaže niz pomanjkanj, ko katerega minerala primanjkuje zaradi slabe prehrane. To je zelo hitro prav pri magneziju. Sodeluje namreč pri več kot 300 encimskih reakcijah v telesu, posledično je njegov vpliv – pomanjkanje ali presežek – množičen in izjemno velik.

Mnogi poznamo tisti občutek, ko ležemo v posteljo, pa nas kljub topli odeji še vedno zebe v noge. Niti debele volnene nogavice ne pomagajo, in ko se končno ogrejemo, je ura že tri zjutraj. Hladne noge niso le neprijetnost, temveč včasih znak, da se v našem telesu nekaj dogaja.

V noge (in roke) nas zebe preprosto zato, ker do njih ne pride dovolj krvi oziroma toplote. Naše telo je pametno – kadar se ohladimo, najprej poskrbi za ogrevanje vitalnih organov (srca, možganov, pljuč), medtem ko se pretok krvi v okončinah zmanjša. To je povsem naraven obrambni mehanizem. Vendar pa obstaja več razlogov, zakaj se to dogaja prepogosto. Najpogostejši razlog je slabša prekrvavitev. Do nje pride zaradi nizkega krvnega tlaka, zoženih žil, sedečega načina življenja ali dolgotrajnega stanja.

Moda

Kako hitro se obrne leto, se zavemo šele takrat, ko so prazniki že pred vrati – in z njim vprašanje, kaj obleči za druženja, ki so vendarle nekoliko slovesnejša. Morda bo nekaj enostavnih nasvetov v pomoč pri lažji izbiri praznične garderobe za oba.

Sproščen in udoben videz bo gotovo prepričal mnoge dame. S premišljeno izbranimi oblačili, ki jih boste lahko nosili tudi za druge priložnosti, v izbrani barvi in kroju, ki vam najbolje pristaja, boste prav gotovo videti mladostnejše in modnejše.

Pletenine so odlična izbira, saj so letos na trgovskih policah bogato zastopane, še posebej take, ki imajo slovesen pridih. Posamezni zgornji deli oblačil predstavljajo manjši strošek, hkrati pa jih lahko na različne načine sestavljamo s hlačami ali krilom.

Zdravje

Nizke temperature, veter ter ogrevani prostori kožo izsušujejo, zato postane občutljivejša in manj odporna. K izsušitvi kože pozimi so nekoliko bolj nagnjene ženske in osebe, ki več delajo z vodo in čistili.

Suha koža se drobno lušči in srbi, razpraskanine, ki nastanejo, pa se lahko okužijo z različnimi mikrobi, ki jih s praskanjem nanesemo na kožo. Predeli kože, kjer se močno in pogosto praskamo, se lahko zadebelijo ( lichen simplex chronicus ) ali celo nastanejo vozliči. Neredko koža zaradi mraza razpoka, predvsem na rokah nastanejo različno globoke kožne razpoke ali ragade. Spremembe so podobne blagemu ekcemu. Zaradi mraza in tesne obutve se lahko pojavijo tudi vnetja obnohtja, ki pordi, postane boleče in oteče.