Hoja pomaga pri bolečinah v križu
Zdravje
Bolečine v križu so pogosta težava odraslih in lahko vodijo celo v invalidnost. Sedem od desetih ljudi, ki so si opomogli od hudih bolečin v križu, se z novo epizodo sreča že v naslednjem letu.
Raziskovalci z Univerze v Sidneyju so v projektu WalkBack (S hojo nad bolečine v križu) spremljali 701 bolnika s povprečno starostjo 53 let, 80 odstotkov med njimi je bilo žensk. V povprečju so do zdaj že imeli 33 napadov bolečin v križu in so spadali v skupino bolnikov z visokim tveganjem za ponovne bolečine v naslednjih 12 mesecih. Polovici naključno izbranih so predpisali individualizirani šestmesečni program hoje (hoditi so morali petkrat na teden najmanj pol ure dnevno) in šest polurnih spletnih izobraževalnih oddaj, ki jih je pripravil psihoterapevt. Druga polovica ni imela v tem času nobene tovrstne terapije.
Nad boleče koleno tudi z matičnimi celicami
ZDRAVJE
Artroza kolen prizadene malo manj kot 15 odstotkov naših prebivalcev, starejših od 60 let. Žensk z bolečimi koleni je za malenkost več kot moških. O artrozi in različnih neoperativnih metodah zdravljenja bolečih kolen smo se pogovarjali s specialistom ortopedije.
Najsodobnejša oblika zdravljenja bolečega kolena (obrabe ali artroze) je tudi zdravljenje z matičnimi celicami. Te so namreč nespecializirane in imajo sposobnost postati katera koli celica v človeškem telesu. »Ko jih z injekcijsko iglo vbrizgam v koleno, se lahko pretvorijo v hrustančno tkivo in največkrat obnovijo površino obrabljenega sklepa. Gre za manj znano minimalno invazivno regenerativno zdravljenje,« je začel izr. prof. dr. Mohsen Hussein, dr. med., spec. ortopedije, svetnik z dolgoletnimi izkušnjami na področju zdravljenja poškodb in mišično-skeletnih obolenj. Specializiran je predvsem za diagnostiko in zdravljenje zgodnjih oblik obrabe (degeneracije) kolenskih sklepov.
Lovor, kumina, ingver in česen proti vetrovom
Prehrana
Napenjanje v črevesju ali vetrovi je stanje, ki ni nevarno, a je neprijetno. Za nas in okolico. Zanje je najpogosteje krivo porušeno razmerje v prehranjevanju. Po drugi strani pa je odsotnost vetrov lahko znamenje hude črevesne bolezni.
Vzrokov za nastajanje plinov je več. Težave so lahko dokaz pomanjkanja želodčne kisline in prebavnih encimov, odsotnosti koristnih bakterij in nastanka gnilobnih procesov. Zato moramo takoj začeti uživati veliko prehranskih vlaknin iz sadja in zelenjave iz domačih virov, tudi ananas in papajo, polnozrnatega kruha in (ironično) stročnic. S probiotičnimi bakterijami pa si izboljšamo ravnovesje med dobrimi in slabimi bakterijami.
Brusnice za preprečevanje vnetij sečil
Zdravje
Analiza osemnajstih kliničnih raziskav je potrdila, da uporaba brusničnega soka lahko prepreči ponavljajoča se vnetja spodnjih sečil, torej mehurja in sečnice.
V svetu narašča neobčutljivost za protimikrobno terapijo, hkrati pa se več kot polovica žensk spopada z najmanj eno epizodo vnetja sečil letno, zato je nujno najti načine zdravljenja te neprijetne bolezni brez uporabe antibiotikov, ugotavljajo raziskovalci avstralske univerze Bond. Po poročanju portala Medscape so v metaanalizi obdelali podatke 18 raziskav z naključno izbranimi raziskovanci, vključili pa so tudi rezultate dveh raziskav med ljudmi s tveganjem za ponavljajoče se bolezni sečil ne glede na starost ali spol. Vanje je bilo vključenih 3091 bolnikov.
-
Gibanje
Vsakdanja raztegovanja so nuja, pa če je to prijetno slišati ali ne. Z nežno-intenzivnim raztegovanjem najhitreje dosežemo lagodnejši občutek in prijetnejše gibanje sploh. Veselje do življenja se ob tem aktivira samo po sebi. Začeti je najbolje že zjutraj v postelji, nadaljevati takoj zatem in z nasmeškom ob vsaki zakrčenosti tudi večkrat dnevno. Starejši ko smo, več pretegovanja potrebujemo.
Glede na intenzivnejše vremenske obremenitve, ki smo jim izpostavljeni, je nujna povečana skrb za gibljivost in sprostitev. Še posebej želim poudariti potrebo telesa in duha ter skrb za zadosten počitek v pravem času (mirni in tihi večeri ter noči), ki nam zagotavljajo zdravje. Verjetno se premnogi strinjate, da je brez zdravja življenje mnogo mnogo težje in je zanj vredno nekaj malega narediti.
Pomanjkanje cinka ima lahko hude posledice
Verjetno v našem telesu ni tkiva ali organa, ki bi lahko deloval brez cinka. Čeprav ga ne potrebujemo veliko, je njegova vloga tako pomembna in bistvena, da se količina cinka v krvi in organih natančno uravnava s posebnimi homeostatskimi mehanizmi.
Nekateri organi in tkiva ga potrebujejo več, drugi manj. Večjo količino cinka v telesu potrebujejo jetra in koža, saj v njih dnevno nastajajo nove beljakovine, ki so odvisne od cinka. Veliko ga je tudi v trebušni slinavki, ledvicah, kosteh in mišicah. Beljakovinam daje trdnost oziroma strukturo, zato je ključen na tistih mestih, kjer so telesne bariere, na primer koža, in kjer so pomembni tesni stiki med celicami.
Sonce povzroča lise in pege na koži
VPRAŠAJTE DERMATOLOGINJO
Bralka piše, da ima veliko rjavih lis po rokah in nekaj tudi po obrazu. Lise jo močno motijo, zato prosi za nasvet, katero kremo naj uporabi, da bi jih omilila ali da bi morda celo izginile.
Rjave lise, ki jih opisujete, so najverjetneje sončne pege oziroma t. i. solarni lentigi. Ti se najpogosteje pojavljajo na obrazu ali rokah, ker je tam koža najbolj izpostavljena sončnim in s tem UV-žarkom. Ti žarki namreč povzročijo kopičenje rjavega kožnega pigmenta melanina med celice povrhnjice. Solarni lentigi so estetsko moteči, vendar niso nevarni. Potrebno je le opazovanje, kajti če bi se barva, oblika in velikost lis začele hitro spreminjati, je nujen dermoskopski pregled pri dermatologu, da izključi nastanek kožnega raka, tj. malignega melanoma.
-
Napotnice bodo veljale do zaključka zdravljenja
Desetega septembra bodo začele veljati nekatere spremembe glede zdravstvenih napotnic. Zdravnik, ki bo izstavil napotnico, na njej ne bo več označil, koliko časa naj bi ta veljala. Zaključil jo bo šele, ko bodo izvedene vse potrebne zdravstvene storitve, vključno z morebitnimi operativnimi posegi in kontrolnimi pregledi. To pomeni, da bolniki za spremljanje kronične bolezni pri specialistih ne bodo več potrebovali kontrolnih napotnic, ukinjata se izdaja enkratnih napotnic in napotnic za določeno obdobje ter njihovo podaljševanje, so pojasnili pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).
-
Prehrana
Poleg klasične juhe naj vam jesenske dni popestrijo še drugi recepti za jedi z bučkami in bučami.
Ali ste vedeli, da bolj ko ima buča trdo lupino, bolj je obstojna, kar pomeni, da jo bomo v hladni kleti lahko imeli vsaj do januarja, morda celo do pomladi. Dlje se ohranijo tiste buče, ki smo jim pustili daljši pecelj, ki se na soncu proti koncu poletja lepo zasuši in prepreči vdor mikroorganizmov v meso. Še nekaj uporabnih nasvetov:
- Buče shranimo posamezno, med seboj naj se čim manj ali sploh nič ne dotikajo. Najbolje, da jih shranimo v plastične mrežaste zabojčke, ki so vsaj deset centimetrov dvignjeni od tal. Vsekakor jih pogosto pregledamo in odstranimo vse tiste, ki jih čas že načenja.
-
Psihologija
Sedita sosedi na klopi pod brajdo z že zrelim grozdjem. Pravi prva: »Vedno sem občudovala ljudi, ki si upajo iti po svetu, potovati, se celo odseliti iz domovine in pognati korenine drugje. Zame so to res močni ljudje.« Druga po kratkem premisleku doda: »Zame pa so le bolj pogumni, iznajdljivi, avanturistični. Močan človek se mi zdi tisti, ki se ne boji ničesar, kar mu pride na pot, pa čeprav nikoli ne zapusti rodnega kraja. Življenje se močno spreminja, ljudje izgubljajo zaupanje, strah jih je vsega, v bistvu pogosto še celo samega sebe.«