MODA

Vse kaže, da bodo oblačila, ki nas varujejo pred vlago in mokroto v pomladnih mesecih, »obvezna oprema« tudi v jesenskem obdobju. Suha glava in suhe noge so prvi pogoj, da se zavarujemo pred prehladom. Zato naj bodo oblačila za vodo odporna in opremljena s kapuco, da z njo zavarujemo glavo.

Poleg tega naj bodo modna, sodobna, namenjena vsakodnevnemu nošenju ter preprosta za vzdrževanje. Nepremočljiva obutev in oblačila – plašč, jakna, parka ali pelerina – niso namenjeni le športnim dejavnostim, temveč so del premišljene jesenske garderobe. Na srečo so modeli precej bolj pestri, vendar opažam, da je v trgovinah jesenska ponudba bistveno manjša kot spomladanska. Zato pohitite z nakupom, saj jih bodo v kolekcijah na trgovskih policah hitro nadomestila zimska oblačila.

Gabez je ena od rastlin, ki jih ljudsko zdravilstvo ceni že stoletja. Naše babice so dobro poznale njegovo korenino in jo uporabljale pri udarninah, zvinih, nategih mišic in drugih poškodbah. Zaradi tradicionalne uporabe pri poškodbah se ga je oprijel tudi sloves rastline, ki pomaga pri celjenju tkiv.

Danes vemo, da ima gabez (Symphytum officinale) številne koristne rastlinske učinkovine, predvsem v korenini. Iz nje pridobivajo izvlečke, ki so sestavni del mazil in krem za zunanjo uporabo. Med drugim vsebuje alantoin, snov, ki je priznana tudi v kozmetiki in cenjena zaradi pomirjevalnega in negovalnega učinka na kožo. Gabezovo mazilo je priročen pomočnik pri vsakdanjih manjših poškodbah. Uporabimo ga lahko pri modricah, zvinih, nategih mišic, udarninah in zmečkaninah, če se doma nerodno udarimo ob trd predmet ali si priščipnemo prst. Pri takih poškodbah se pojavijo bolečina, oteklina in vnetje. Klinične raziskave nekaterih pripravkov z izvlečkom gabezove korenine kažejo, da lahko pomagajo zmanjšati bolečino in oteklino. Zato je gabezovo mazilo dobrodošlo v domači naravni lekarni, predvsem za manjše zaprte poškodbe.

Prehrana 

Buče spadajo med najbolj zdrave in vsestranske rastline. Obstaja jih več kot osemsto vrst. Njihova zgodba sega daleč v preteklost – od starodavnih ljudskih zdravil do sodobne znanosti, ki potrjuje njihove izjemne učinke na naše zdravje. Med drugim bučna semena pomagajo pri težavah s prostato, delujejo proti parazitom in imajo blag diuretičen učinek.

Ker vse bolj poznamo koristne snovi, ki jih vsebujejo, naj bodo čim pogosteje na našem jedilniku, tako v juhah kot sladicah, svetuje Mateja Reš, ki zase pravi, da je kmetica, zeliščarica, kuharica, predavateljica in avtorica knjig, po izobrazbi pa univerzitetna diplomirana inženirka lesarstva. Velja za veliko poznavalko buč, na svojem vrtu v Zgornjih Gorjah pa ustvarja »eksperimentalni vrt«, ki ga je poimenovala Vrt okusov. Pridelujejo vsega po malem: zelišča, zelenjavo in jagodičevje. Vrt je povsem samooskrben, imajo sončno energijo in svojo vodo, njihovi pridelki pa imajo certifikat ekološke pridelave. Njena specialnost so buče; za to jo je navdušila sestra Ruth Podgornik Reš, s katero sta izdali knjigo Čarobni svet buč. Mateja je zanjo prispevala recepte, pozneje pa je izdala še knjižico Bučna kuhinja za vsak okus.

GIBANJE

Če ste osvojili povezavo vaj iz prejšnje številke, vam bodo današnje dodatno pomagale izboljšati gibljivost, moč, ravnotežje in koordinacijo. Ob enakomernem dihanju skozi nos bodite pozorni na svoje dobro počutje.

Vaje vam bodo šle veliko lažje od rok, če telo prej ogrejete z znanimi in prijetnimi vajami ter ponovite celotno povezavo iz prejšnje številke. Vse so primerne tako za začetnike kot navdušene športnike. Za vse veljata dve priporočili: prvo je, da spoštujete svoje razpoloženje, sposobnosti in omejitve, drugo pa, da poskrbite za varno podlago brez možnosti zdrsa. Ob pretiravanju vam boleče mišice, kar ni niti prijetno niti zdravo, ne uidejo.

Prehrana

Krompir je v primerni količini zelo zdravo živilo, polno različnih hranilnih snovi – pravo bogastvo vitaminov, mineralov in vlaknin. Zaradi visoke vsebnosti škroba je eden temeljnih virov telesne energije. Ta je potrebna pri vseh telesnih dejavnostih, ne le pri premikanju mišic, temveč tudi pri razmišljanju, govorjenju, prebavi in posredno pri obnovi celic.

Po svetu poznamo več kot tri tisoč sort krompirja različnih lastnosti in barv – od bele, rumene, rdeče, rožnate, modre do krompirjev z bolj vodeno ali bolj moknato strukturo, takih, ki se močno razkuhajo, in drugih, ki tudi kuhani bolje ohranijo svojo obliko. Strogo medicinsko gledano pravzaprav ni zdrave diete, ki bi ga prepovedovala. Ustrezno toplotno obdelan krompir je lahko samostojna jed, pogosteje pa ga uživamo kot prilogo k mesu, ribam in drugim jedem, saj povsod lepo dopolnjuje in bogati obrok. Lahko ga oplemenitimo z zelišči, ocvirki, maslom, skuto in drugimi mlečnimi izdelki ali omakami. Uporabimo ga lahko kot osnovo za slane in sladke njoke, žlikrofe in žlinkrofe, krapce in štruklje, ga kuhamo, pražimo, pečemo, gratiniramo. Krompir je sestavina mnogoterih receptov, od golažev do obar in gostih juh, potic, štrukljev in še česa.