Psihologija

Včasih se življenje ne spremeni naenkrat. Pogosteje sprememba pride tiho, skoraj neopazno. Najprej opazimo, da smo hitreje utrujeni in da potrebujemo več časa za opravila, ki so bila nekoč samoumevna. Potem pride bolezen, upokojitev, izguba partnerja ali selitev v manjše stanovanje. Kar je bilo nekoč vsakdanjik, naenkrat postane nekaj, česar nimamo več.

Marija je po moževi smrti ostala sama v hiši na robu mesta. Sprva je verjela, da bo zmogla vse kot prej, a je hiša postajala prevelika. Stopnice so jo utrujale, vrt ni bil več veselje, ampak skrb. Najtežje pa je bilo priznati, da se je življenje spremenilo. Ko se je preselila v oskrbovano stanovanje, je imela občutek, kot da pušča za sabo vse svoje življenje. Ne samo hiše, tudi spomine, navade, občutek doma. Prve mesece je sedela ob oknu in gledala ljudi na dvorišču, brez prave želje, da bi šla mednje. Zdelo se ji je, da je vsega pomembnega konec.

Moda 

Predstavljam vam več različic sestavljanja poletne garderobe. Tkanine za skoraj vsa poletna oblačila so iz naravnih materialov. Črte niso več tako izrazite, vendar se dobro vključujejo v letošnje smernice, ki kombinirajo različne odtenke iste barve.

A

Poletni modri odtenki so svetlejši in jih lahko kombinirate, seveda če vam je barva všeč. Pobrskajte po omari in si sestavite svojo kombinacijo, tako da vam ne bo treba v trgovino.

• Zaradi sestave – veliko je bombaža v kombinaciji z viskozo ali lanom – so oblačila vedno nekoliko pomečkana, kar vas ne sme motiti.

ZDRAVJE

Ljudje se vse pogosteje zavedamo, da zdravje ni le odsotnost bolezni, temveč ravnovesje med telesom, umom in čustvi. Integrativna oziroma biološka medicina temelji na razumevanju, da bolezen ni naključje, temveč posledica dolgotrajnega neravnovesja v organizmu. Namesto vprašanja, katero zdravilo bo utišalo simptom, se sprašuje, zakaj je do tega stanja sploh prišlo.

Eden najvidnejših predstavnikov tega pristopa je švicarski zdravnik dr. Thomas Rau, strokovni vodja klinike za biološko medicino Paracelsus Klinik v Švici in dekan švicarske Akademije za biološko medicino (Swiss Biological Medicine Academy). Po dr. Rauu je človeško telo nadvse inteligenten sistem. S simptomi nam telo sporoča, da se že dalj časa sooča z notranjimi obremenitvami. Ko jih odkrijemo in odstranimo, se neravnovesja postopoma umirijo in telo lahko spet normalno opravlja svoje naloge.

Zdravila so kot glasbeniki v orkestru: samo če vsak odigra svojo vlogo ob pravem času, ustvarijo harmonijo zvoka. Če bi začeli igrati drug prek drugega, bi prišlo do disharmonije. Pri zdravilih pa do neprijetnih stranskih učinkov. Kombiniranje zdravil je zato postala prava znanost, v kateri ena in ena ni vedno dva. Lahko je tudi tri, če se učinek pomnoži, ali nič, ko eno zdravilo izniči drugega ali ga posameznik pozabi vzeti.

Neustrezno jemanje zdravil je pogostejše, kot si mislimo. »Mnogi posamezniki vsak dan jemljejo veliko različnih zdravil – tudi deset ali več. Med njimi so zdravila za zniževanje krvnega tlaka, holesterola in sladkorja, zdravila za srce, sredstva za redčenje krvi, protibolečinska zdravila, zdravila proti tesnobi, zvečer pa še uspavala. Kombiniranje zdravil je lahko nevarno, zlasti če bolniki poleg njih jemljejo številna prehranska dopolnila,« pojasnjuje mag. Venceslava Bavčar, mag. farm.

MODA 

Pomlad je že tu in s svojo lepoto nas vabi v naravo. Sprehodi, športne dejavnosti, sprehajanje hišnih ljubljenčkov, druženje na prostem ali preživljanje počitnic v toplicah terjajo primeren slog oblačenja.

Danes so oblačila namensko izdelana in za skoraj vsako aktivnost lahko najdemo ustrezno različico, saj ustrezajo zahtevam gibanja, zračenja, vzdrževanja, obrabe, razteznosti in drugim funkcionalnostim. Pri nakupu preverite udobnost oblačil in izberite pravo velikost. Vedno preverite tudi navodila za vzdrževanje ter upoštevajte odstotek krčenja, da oblačilo po pranju ne bo pretesno.

Psihologija

Ljubezen je pomembna v vseh obdobjih našega življenja. Le njen jezik se z leti spreminja. V mladosti si jo pogosto predstavljamo kot nekaj burnega, skoraj filmskega: poglede čez mizo, dotike, ki iskrijo, in besede, ki obljubljajo večnost. Kasneje pa se ljubezen, tako kot mi, umiri.

Presunil me je prizor, ko sem nekega dopoldneva sedela v čakalnici pri zdravniku. V prostoru je bila tišina, prekinjena le z občasnim kašljem in šumenjem listanja revij. Nasproti mene sta sedela starejša gospa in gospod. Na prvi pogled nič posebnega, vsak s svojimi mislimi, nekoliko sključena, očitno vajena čakanja. Med njima ni bilo očitnih znakov bližine, na primer držanja za roke ali nežnih pogledov, kot jih pogosto povezujemo z ljubeznijo. Gospa je imela v naročju torbico, ki jo je nekajkrat odprla in zaprla, kot da preverja, ali je vse na svojem mestu. Gospod je držal v rokah izvide in jih že tretjič počasi prebiral, čeprav je bilo jasno, da jih zna skoraj na pamet. Ko je sestra poklicala gospo po imenu, se je ta nekoliko nerodno dvignila. V tistem trenutku je gospod brez besed vstal za njo, ji iz rok vzel torbico in jo prijel za komolec. Gib je bil miren, natančen, kot nekaj, kar se je oblikovalo skozi leta skupnega življenja.

GIBANJE

Hoja kot osnovna telesna dejavnost je pravzaprav čudovita danost, na katero ne pomislimo, dokler nam vse služi tako, kot nas je obdarila narava. Ko pride do motnje, se življenje lahko bistveno spremeni. Današnje enostavne vaje so namenjene vsem, ki želite ohraniti vitalno hojo, predvsem pa tistim, ki jo morate izboljšati za lažje opravljanje vsakodnevnih dejavnosti.

Pred začetkom rekreacije ali dela se je intenzivno pretegovanje izkazalo za odlično ogrevanje. Če se boste pretegovali do zadihanosti, se bo sprostila marsikatera napetost, kar bo olajšalo izvedbo.

PREHRANA

V toplem delu leta z veseljem razkrivamo kožo sončnim žarkom, da bi pridobili vitamin D in okrepili zdravje. Sonce daje življenje, a ga tudi uničuje, zato je treba kožo vedno zavarovati pred škodljivimi vplivi močnega sonca.

Pogosto pozabljamo, da je kot največji telesni organ enako pomembna kot srce, želodec, ledvice ali jetra. Sodeluje tudi pri uravnavanju telesne vlage in temperature. V nasprotju s pričakovanji smo na mraz manj občutljivi kot na vročino. V kvadratnem centimetru kože imamo do tri čutnice za mraz, za vročino pa jih je šestkrat več.