Za čiste zobe je nujna še medzobna ščetka
Zobozdravniki opažajo, da si večina ljudi zob ne čisti dovolj natančno. Običajno jih dvakrat na dan zdrgnemo z zobno ščetko. Vendar pa tako očistimo le tri od petih ploskev zoba, sprednjo, zadnjo in grizno ploskev, stranskih ploskev in medzobnih prostorov, kjer se nabirajo ostanki hrane, pa ščetka sploh ne doseže.
Neočiščeni medzobni prostori so večinoma krivi za slab zadah ter povzročajo karies, ki ga težko odkrijemo. Ker se ob robu dlesni nabirajo bakterije, kar se kaže v kopičenju mehkih zobnih oblog, teh pa s premalo natančnim čiščenjem sproti ne odstranjujemo, se dlesen lahko vname. Postane živo rdeča, otekla in občutljiva za dotik, ob ščetkanju ali ugrizu v trdo hrano zakrvavi.
-
Po podatkih stroke se vsak četrti človek vsaj enkrat v življenju sreča s katero od duševnih motenj. Vse več je stresnih in anksioznih motenj ter depresije. Vendar pa strokovnjaki opozarjajo, da zaradi predsodkov in prevelike stigme ljudje s težavami v duševnem zdravju ne poiščejo strokovne pomoči ali pa to storijo zelo pozno.
Vedno pogostejše so motnje razpoloženja, ki jim rečemo kar motnje moderne dobe, saj so povezane s sodobnim načinom življenja. To so anksiozne motnje, depresija in bipolarna motnja razpoloženja. Pogosto jih sproži stres ali pa jih stres »vzdržuje«. Ob zelo stresnih dogodkih je lahko čustveni odziv močan, vključuje hude občutke nemoči, pojavljajo se nespečnost, občutki žalosti, povečana tesnoba in utrujenost. Počutje ni ves čas enako, pač pa niha. Pri tretjini ljudi, ki so nagnjeni k depresiji ali bolezenski tesnobi oziroma anksioznosti, se razpoloženje lahko prevesi v depresijo ali anksiozne motnje. Brez strokovne pomoči se težave le še stopnjujejo.
S higieno in cepljenjem nad gripo
Virusi gripe so že začeli svoj pohod in kot vsako leto je v prihodnjih mesecih pričakovati vse več obolelih. Zdaj je še pravi čas za cepljenje, saj tako zelo zmanjšamo verjetnost, da bi zboleli. Zaščita začne delovati približno dva tedna po cepljenju in traja več mesecev.
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) cepljenje še posebej priporočajo tistim, ki bi lahko imeli težek potek bolezni. To so starejši od 65 let, kronični bolniki in njihovi družinski člani, osebe z izrazito povečano telesno težo, nosečnice ter majhni otroci (od šest mesecev do drugega leta starosti) in njihovi družinski člani pa tudi zdravstveni delavci in zaposleni delavci v nujnih službah (policisti, gasilci, cariniki …).
-
Paliativna oskrba: Moja oskrba. Moja pravica.
Paliativna oskrba je ena izmed temeljnih človekovih pravic, do katere bi morali imeti dostop vsi neozdravljivo bolni, ki jo potrebujejo in želijo imeti, in njihovi svojci tako v času bolnikove bolezni kot v obdobju žalovanja. Izvajati se mora celostno, neprekinjeno in integrirano z drugimi temeljnimi strokami. Njen cilj je ohranjanje vrednot posameznika in dostojanstva življenja. To je sporočilo svetovnega dne hospica in paliativne oskrbe, ki je potekal pod geslom Paliativna oskrba: Moja oskrba. Moja pravica.
-
Menda naj bi obstajali dve vrsti moških: moški, ki so že imeli težave s prostato, in moški, ki bodo najbrž imeli težave s prostato, če bodo doživeli visoko starost. Poleg težav zaradi povečane prostate moške, še posebej starejše, najbolj ogroža rak na prostati. Vendar pa zdravniki poudarjajo, da redna telesna aktivnost in pravilna prehrana izboljšata kakovost življenja pa tudi preživetje bolnikov.
Vsako leto na novo odkrijejo 1500 novih bolnikov z rakom na prostati. Za uspešno zdravljenje je ključnega pomena, da je diagnoza postavljena dovolj zgodaj, ko bolezen še ni napredovala, vendar pa rak na prostati nima posebnih znakov in se tudi počasi razvija. Težave pri uriniranju, zaradi česar bolniki običajno pridejo k urologu, so največkrat posledica povečane prostate.
Z naravo proti gubam in gubicam
Gube so naravni pojav v procesu staranja, pa si kljub temu vsi želimo, da bi bile čim manj opazne. Ne gre le za nečimrnost, saj sproščen obraz brez globljih gub sporoča, da je oseba zdrava, sproščena in pozitivno naravnana, zato se nam zdi privlačna.
Mojstri lepotnih posegov gube zgladijo do presenetljivega rezultata, vendar so ti postopki dragi, poleg tega pa so deljena mnenja o koristnosti teh postopkov za zdravje. Z naravno nego ne moremo doseči osupljivega učinka lepotnih popravkov, zato pa jo odlikuje nekaj, kar je pomembnejše: ko poskrbimo za svoj videz, hkrati podpiramo svoje zdravje. Jeseni se nam za nego obraza, ki zmanjšuje gube, ponujata dve sestavini: grozdje in kamilice. Grozdje, grozdni sok in olje iz grozdnih pečk v kozmetični industriji uporabljajo za pomladitvene izdelke, njegov učinek pa so poznale ženske že v starem Rimu. Še prej pa so ljudje poznali učinek kamilic, ki so nekoč rasle na vsakem gartelcu – zaradi njihovih zdravilnih učinkov in tudi kot lepotilo.
-
Na vitamin C pomislimo, ko se začne sezona prehladov in bolezni, saj je splošno znano, da vpliva na krepak imunski sistem. Nekateri ljudje ga zato preventivno uživajo v obliki prehranskega dodatka, toda pri tem je treba biti premišljen.
Vitamin C sodeluje pri številnih bioloških procesih, na primer pri tvorbi kolagena, ki je potreben za zdravje dlesni, kože, zob, kosti, hrustanca in ožilja. Podpira zdravje srca, varuje pred možgansko kapjo in razvojem nekaterih vrst raka ter prispeva k normalnemu delovanju živčnega sistema. Zmanjšuje utrujenost, pomemben pa je tudi pri absorpciji in presnovi hranil, kot je železo, ki ga telo pridobi iz hrane. Učinkuje kot antioksidant, ki upočasnjuje procese staranja in nas ščiti pred številnimi boleznimi.
Kap udari kot strela z jasnega
Možganska kap je predvsem bolezen starejših. Najpogosteje se pojavlja po sedemdesetem letu, čeprav lahko kot strela z jasnega udari tudi mlajše. Pri možganski kapi je tudi zelo pomembno, da bolnik čim prej prejme ustrezno pomoč. Najboljši izidi so, če jo dobi prvo uro po kapi. Vendar je tudi v štirih urah in pol zdravljenje še uspešno.
»Več možnosti za možgansko kap imajo kadilci, tisti s previsokim krvnim tlakom, sladkorni bolniki in ljudje s povišanim holesterolom pa tudi tisti, ki so telesno neaktivni in prekomerni uživalci alkohola,« navaja asist. dr. Andrej Fabjan, dr. med., specialist nevrologije, s kliničnega oddelka za vaskularno nevrologijo in intenzivno nevrološko terapijo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana in Inštituta za fiziologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.
-
Ko vnuka povabimo k sebi na kavč, da mu bomo prebrali pravljico, mu podarjamo veliko več kot le zgodbo, ki jo bo slišal. Bogatimo njegov miselni svet, krepimo njegove govorne sposobnosti in mu budimo domišljijo, zasejemo seme dobrega bralca, predvsem pa mu podarjamo lepe spomine na skupni čas.
Branje vnuku se lahko začne že tedaj, ko je dojenček. Dojenčka prijetno umirjata vaš glas in ritem branja, čeprav ne razume besed. Med branjem ga pogledujte v oči in se mu pogosto nasmehnite. To ga osrečuje. Berete mu lahko kar koli, pesmi ali ta članek, pomembno je le, da vsrkava prijetno vzdušje ob branju.
Vitaminska abeceda – vitamin B
O vitaminu B govorimo v množini kot o »B-vitaminskem kompleksu«, ker ga sestavlja osem vitaminov. Če jemo zdravo in uravnoteženo, bi morali dobiti dovolj vitaminov B iz hrane, vendar je za nekatere skupine ljudi večje tveganje, da ga dobijo premalo. Mednje spadajo tudi starejši od 50 let.
Vsak izmed osmih vitaminov B-kompleksa (B1, B2, B3, B5, B6, B7, B9 in B12) ima določeno nalogo, ki je pomembna za dobro delovanje telesa, zato potrebujemo vse:
- B1 za presnovo in energijo v vseh telesnih celicah,
