Psihologija

Življenje je za marsikatere zanimivo potovanje, polno presenečenj in spoznanj, po drugi strani pa tudi krutih in nepričakovanih udarcev. Pravijo, da šele ko pademo in nas boli, lahko cenimo trenutke sreče in radosti, doživetij brez bolečine. Ste se kdaj vprašali, zakaj so se določene stvari v vašem življenju zgodile? Za nekatere ste bili verjetno hvaležni, zaradi nekaterih ste jokali in besneli, mogoče ste za druge po nekaj letih ugotovili, da je bilo prav, da so se takrat zgodile …

Naše življenje je preplet dogodkov, odločitev in ljudi, ki nas obkrožajo. Vsak korak, ki ga naredimo, vsaka odločitev, ki jo sprejmemo, nas usmerja po poti, ki je pogosto sprva ne razumemo. Večkrat se šele kasneje zavemo, da so bili določeni dogodki nujni, da bi se razvili v smeri, ki je bila za nas prava. Zelo živo se spomnim besed starejše gospe: »Zamudila sem vlak, nisem si upala domov, naprej pa tudi nisem mogla. Kaj bodo rekli domači in kako naj pridem do strica, ki naj bi mu pomagala obirati jabolka? Sedela sem na pločniku in solze so mi tekle po licih. Takrat pa se je pripeljal mimo s starim avtom, čeprav s strahom, sem iztegnila prst in je ustavil ter rekel, da me bo peljal. Z njim sem vozila nadaljnjih 40 let. Postal je moj mož.« Lahko se nam zgodi, da spoznamo osebo ravno v trenutku, ko jo najbolj potrebujemo. Ali pa nam življenje prinese dogodek, ki bo popolnoma spremenil našo smer. Vsi ti trenutki, ki se nam sprva zdijo kot naključja, imajo pogosto globlji pomen.

Ognjič velja za eno najbolj zdravilnih rastlin, kar jih poznamo. Že stoletja ga cenijo zaradi protivnetnega delovanja ter učinkovitosti pri hitrem celjenju kože in sluznic. Ognjičevo mazilo je zelo učinkovito pri negi in zdravljenju suhe in razdražene kože, pomaga pa tudi pri odrgninah, površinskih ranah, opeklinah in vnetjih.

Zdravilni učinki ognjiča (lat. Callendula officinalis) so že dolgo znani – vsaj od časov starih Egipčanov in Rimljanov, ki so verjeli tudi v njegov pomlajevalni učinek. Raste v Sredozemlju, kot okrasno in zdravilno rastlino pa ga gojijo tudi drugje po Evropi in v Ameriki. Zraste do 60 centimetrov v višino in ima razvejano, kosmato in nekoliko oglato steblo, na koncu vsake vejice je socvetje s cevastimi cvetovi v sredini in jezičastimi na robu. V Sloveniji ga v glavnem gojijo, včasih se v naravi zaseje tudi sam.

Gibanje

Naslednja dva meseca bodo izbrane vaje posvečene enostavni in intenzivni nadgradnji, za katero ne boste potrebovali veliko časa. Ob sprehodih, s katerimi se ohranja osnovna kondicija, bodo omenjene vaje drugačna in predvsem hitra popestritev. Kot smetana na tortici pa je tretja vaja, ki bo z nadgradnjo v decembrski Vzajemnosti trd oreh tudi za predane rekreativce. 

O ogrevanju ne bomo izgubljali veliko besed, saj verjamem, da ob hoji, teku, nežnih poskokih in kroženjih s sklepi že sami dodajate različne vaje v svojem izbranem slogu. In verjamem tudi, da zdaj že dodobra obvladate in usklajujete izvedbo vaj z dihanjem skozi nos.

MODA

Minili so časi, ko smo pozimi nosili zelo debela oblačila. Res pa je tudi, da zime niso tako ostre in dolge, kot so bile včasih. Ne samo da je oblačenje v več tanjših plasti oblačil, tako imenovano čebulno nizanje oblačil drugo vrh drugega, modno, ampak je uporabno tudi zaradi praktičnih razlogov.

Tak način nam je verjetno bolj domač pri športnih dejavnostih, vendar nam v vsakdanjem življenju pride morda še bolj prav. Praktično oblačenje v plasteh predstavlja prihranek pri nakupih, saj lahko tanjša oblačila nosimo skoraj vso sezono, za zimsko sezono pa ne potrebujemo bistveno debelejših oblačil. Pomembno je, da se nam oblačila, ki jih sestavljamo, lepo prilegajo, nas navidezno ne razširijo in da upoštevamo, kaj je glede na obliko naše postave najprimernejše. Poleg različnih krojev oblačil lahko kombiniramo vzorce, barve in materiale, ki ustvarjajo unikatne videze. Pomembno je, da izberemo dve osnovni barvi in jima dodajamo poudarke z vzorčastimi oblačili.

 Prehrana

Kosti kot mehansko trdni oporniki naše telesne zgradbe so živo tkivo. V času rasti v otroštvu nastaja več nove kostnine, kot je propade. V srednjih letih in starosti pa razgradnja presega obnovo. A tudi po koncu rasti se kosti prilagajajo obremenitvam, so izdatno prekrvavljene in se ob zlomu razmeroma hitro obnovijo.  

Mladost in zdravje okostja sta odvisna od osteoklastov, celic, ki razgrajujejo kosti, saj vanje vrtajo mikroskopsko majhne luknjice, in osteoblastov, gradilnih celic, ki te luknjice zapolnjujejo s kalcijem. To je normalen proces in poteka tudi med celjenjem zlomov, rastjo in obnovo kosti. Staranje se pozna tudi na kosteh, a vse težave še niso prave bolezni. Sem spadajo redčenje kosti (osteopenija), deformacija kosti in nagnjenost k zlomom, slaba gibljivost sklepov, otečeni sklepi, bolečine ob spremembi vremena, bolečine v hrbtu, nagnjenost k išiasu in lumbagu ... Med prave kostne bolezni pa lahko uvrstimo osteoporozo, artritise ter poškodbe sklepov in kosti. Vse to moramo zdraviti s pomočjo zdravnikov, a veliko lahko preventivno storimo tudi sami.

Zdravje 

Svetovno združenje za diabetes (IDF) je za letošnjo temo mednarodnega dne diabetesa izbrala dobro počutje ljudi z diabetesom. To bo rdeča nit vse do leta 2026, skrb za dobro počutje pa je utemeljena s podatkom, da zaradi kronične narave bolezni najmanj tretjina bolnikov utrpi škodo na duševnem zdravju.

Med sladkornimi bolniki je več depresij, kar 63 odstotkov pa jih navaja, da slabše živijo zaradi skrbi pred zapleti. Napredovani diabetes je dejavnik tveganja za srčni infarkt, možgansko kap in ledvično odpoved. Zdravljenje diabetesa zahteva vsakodnevno organiziranost in odgovornost, kar je lahko po več letih bolezni stresno in se še poslabša, ko pride do zapletov.