Prehrana 

Med »rdeče zapeljivke« poleg jagod spadajo tudi češnje in višnje. Rdečo privlačnost jim dajejo antociani in druga rdeča barvila, ki kot močni antioksidanti ščitijo plod pred ultravijoličnimi žarki, enako zaščitno vlogo imajo tudi v našem telesu. Primerne so tudi za sladkorne bolnike. 

Gozdne jagode so uživali že v kameni dobi, stari Grki in Rimljani so jih zelo čislali in jih že povezovali z ljubeznijo. V 14. stoletju so v Franciji začeli gozdne jagode načrtno saditi na vrtovih. Toda to še niso bile gojene vrtne jagode v današnjem pomenu besede. Te so nastale s križanjem latinskoameriških in severnoameriških vrst jagod. Pogled v zgodovino pa nam razkrije, da je izvorna vrsta jagod – divja gozdna jagoda ali navadni jagodnjak, lat. Fragaria vesca L. (Fragaria silvestris Duch) ali sinonimno Fragaria vulgaris L.

Danes imamo v trgovinah na izbiro veliko jedilnih olj različnih vrst in proizvajalcev. Razlikujejo se po cenah in tudi po kakovosti. Morda se zadnjega premalo zavedamo, saj nas pri nakupu rada premami nizka cena. Pri vodilni slovenski oljarni in edini rafineriji jedilnih rastlinskih olj Gea poudarjajo, da se je v 120 letih, odkar delujejo, marsikaj spremenilo, vendar kakovost in varnost izdelkov ostajata ključni vrednoti podjetja.

Ob tem visokem jubileju so odprli svoja vrata in pokazali tudi proizvodnjo in laboratorij, kjer dnevno analizirajo tako surovine kot olja. Bogata tradicija proizvodnje olja v Slovenski Bistrici sega v leto 1904, ko je Albert Štiger ustanovil podjetje za predelavo bučnega olja na obrtniški način. In še danes so v Gei najbolj ponosni na štajersko-prekmursko bučno olje, čeprav je zdaj njihov program širši, saj zajema proizvodnjo nerafiniranih hladno stiskanih in praženih olj, rafiniranih olj in delikatesnih izdelkov, kot sta majoneza in tatarska omaka, ter semena. V ponudbi imajo več kot 40 vrst jedilnih olj, od bučnega, sončničnega, repičnega, lanenega do sezamovega in olja črne kumine. Vse te izdelke pa tržijo pod prepoznavnimi blagovnimi znamkami Gea, Gea Bio, Cekin, Zvezda in Sončni cvet.

ZDRAVJE

Prvo resno slovo od mladosti in zrelosti je mena, ki se pri naših ženskah pojavi v obdobju od 45. do 55. leta, kar pomeni, da imajo v povprečju pred sabo še več kot 35 let življenja. Zato je pomembno, da tudi starejše ženske, ki imajo še vsa rodila in ne čutijo nobenih težav, na tri leta obiščejo ginekologa. A ga največkrat ne, čeprav imajo občasne krvavitve, ranice na spolovilu, bolečo nožnico pri spolnih odnosih, jim uhaja urin itd.

O tem, kdaj bi morale ženske, ki nimajo več menstruacije, na pregled in na kaj naj bodo še posebej pozorne, smo se pogovarjali s Katarino Jerman, dr. med., specialistko ginekologije in porodništva in klinično seksologinjo, ki dela v ambulanti za ginekologijo in porodništvo v Ljubljani.

Prehrana

Ko zaužijemo beljakovine, jih moramo najprej razgraditi na aminokisline, ki jih v fazi presnove telo spremeni v tako kombinacijo aminokislin, ki je lastna človekovemu telesu. Beljakovine so temeljno gradivo našega telesa, podobno kot so zidaki gradivo za poslopja. Meso je najboljši vir beljakovin oziroma esencialnih aminokislin z visoko biološko vrednostjo. 

Človek – podobno kot živali – ni sposoben sprejeti dušika iz zraka, v katerem ga je sicer veliko, marveč ga lahko pridobi le iz beljakovin živalskega in rastlinskega izvora, pri čemer so le-te manjše biološke vrednosti. Beljakovine živalskega izvora imajo vse esencialne aminokisline v uravnoteženih razmerjih, kot jih telo potrebuje. Pri rastlinah le redko srečamo ugodno aminokislinsko sestavo in dobro razmerje, zato moramo pri vegetarijanski prehrani nujno uživati kar najširšo paleto rastlinskih virov beljakovin. Pa še tedaj ne dobimo vitamina B12 in nekaterih mineralov, na primer železa, v taki obliki, ki jo telo lahko sprejme.

Rekreacija

Pomlad streže z izrazito spremenljivimi vremenskimi in življenjskimi dogodki, ki od nas vseh terjajo največjo in hitro stopnjo prilagoditve. Ta je mogoča le ob rednem vzdrževanju sposobnosti telesa z dihanjem in gibanjem, katerega osnova naj bosta najprej pretegovanje in gibljivost. Če ju prakticirate redno, tj. zjutraj, po različnih delih v prisilnih držah ter zvečer, bo vse v življenju šlo za kanček lažje.

Vaje so kot običajno namenjene tudi tistim z gibalnimi omejitvami. Če jih ne zmorete narediti stoje, jih naredite sede.

Bolečine v mišicah, sklepih in kosteh, zategnjenost in okorelost telesa so neprijetne težave, ki vplivajo na kakovost življenja in nas obremenjujejo že pri enostavnih vsakodnevnih opravilih. Otežujejo nam gibanje, pomanjkanje gibanja pa vodi do novih težav.

Eden od razlogov je lahko starostna degenerativna obraba sklepov, možnih vzrokov za bolečine v sklepih, mišicah, nogah, hrbtenici, križu, vratu … pa je še kar nekaj. Lahko so posledica nepravilne drže, preveč sedenja, premalo gibanja, sunkovitih gibov in tudi različnih bolezenskih stanj, kot so išias, hernija, zdrs medvretenčnih ploščic ali neodkritih vnetij v telesu. Mišično-skeletne bolečine so velikokrat povezane z revmatičnimi obolenji. Kronične bolečine v mišicah in mehkih tkivih se lahko pojavijo tudi zaradi sprememb v delovanju centralnega živčnega sistema, kot so hormonske spremembe, spremembe v kemičnem ravnovesju v možganih, možganska kap in degenerativna obolenja možganov, avtoimunska obolenja ali razvoj centralne bolečine kot posledica velike telesne travme. Pogosto so bolečine prisotne tudi ponoči in kratijo spanec, tako pa vplivajo na utrujenost in psihično počutje, lahko pride do psiholoških motenj, kot so tesnoba, depresija in nespečnost. Kako si lahko pomagamo?

Prehrana 

Živa kulturna krajina solin je dediščina in navdih, ki ju je treba tankočutno negovati. Solinarstvo je vendarle spodbujalo razvoj obalnih mest ter vzpostavitev trgovskih poti.

In tega se zavedajo na Obali, kjer se je že pred leti povezalo več ustanov, ki pripravljajo prireditve v okviru projekta Solinarska kulinarika. Osredotočen je na proučevanje, predstavitev in pripravo jedi, povezanih s sezonskim bivanjem in delom v solinah. Na ta način želijo poudariti pomen ohranjanja lokalnih ekoloških obrti, ki jo predstavlja dediščina Piranskih solin. V krajih, povezanih s solinarsko dediščino, na dogodkih predstavljajo jedi, ki so bile nekoč običajne v družinah solinarjev.