Prvo nedeljo v maju je svetovni dan smeha, zato v teh dneh vaditelji joge smeha po vsem svetu ljudi spodbujajo, naj se večkrat predajo temu vsestransko dobrodejnemu početju. Da je smeh koristen tako za telesno kot duševno zdravje, potrjujejo številne znanstvene raziskave. Ker je nalezljiv, ni nič čudnega, da se nam ob dobri volji sopotnikov v avtobusu ali ob gledanju komedije kotički ustnic ukrivijo navzgor.

Začetnik joge smeha je indijski zdravnik Madan Kataria, ki je leta 1995 v javnem parku v Mumbaju ustanovil prvi klub smeha. Ti so se hitro razširili po vsem svetu in leta 2010 smo ga dobili tudi pri nas – najprej v Mariboru, nato pa še v drugih večjih krajih: da že enajsto leto načrtno skrbimo za smejanje, se lahko zahvalimo Simoni Krebs, mag. zdr. nege, iz Mednarodnega inštituta za smeh, začetnica praznovanja svetovnega dneva smeha pa je Karmen Pribac. Sliši se nenavadno, da nas mora nekdo spodbujati, naj se več smejimo, kajne? Toda to je v svetu, v katerem se vse vrti okoli finančnega uspeha, kar pomeni tudi veliko stresa in skrbi, pravzaprav nujno. Res je, smeh je prirojen, a prav zaradi materializma se odrasli sčasoma smejemo vse manj in nazadnje, tako kaže ena od raziskav, v povprečju le še borih šest minut na dan.

Odrasli človek ima v telesu približno 100.000 kilometrov žil, in le če so zdrave, lahko pričakujemo dobro delovanje vseh telesnih organov. Nezdrav način življenja ožilje najpogosteje prizadene zlasti s posledicami nezdravljenih povečanih vrednosti holesterola. Zato so bolezni srca in ožilja najpogostejši vzrok obolevnosti in umrljivosti odraslih.

Gre za kronične bolezni, ki jih je v veliki večini mogoče preprečiti, napredovanje bolezni pa zaustaviti. A stroka je zelo zaskrbljena, saj so v zadnjem letu zaradi epidemije novega koronavirusa vse druge bolezni nekako zasenčene. Zaradi bojazni pred okužbo ljudje opuščajo obiske pri zdravniku, posledično je manj kontrol dveh glavnih dejavnikov tveganja – krvnega tlaka in holesterola, kar pa ob nezdravljenju privede do razraščanja aterosklerotičnih žilnih oblog in resnih zapletov. Zakaj je tako pomembno, da imamo urejene vrednosti holesterola in zdrave žile, smo vprašali prof. dr. Aleša Blinca, dr. med., specialista kardiologije in vaskularne medicine ter predstojnika Kliničnega oddelka za žilne bolezni UKC Ljubljana.

Če imate na vrtu stoletno čebulo in drobnjak ali ste jeseni v zemlji pustili še kak por, ste zgodaj spomladi srečnež. Vse omenjeno na vrtu prav imenitno prezimi in znova požene iz zemlje ali se okrepi. Podobno iz zemlje požene mladi česen, ki smo ga vtaknili v prst še v mrzli jeseni. V gozdu pa nas razveseljuje čemaž, ki je nesporni znanilec pomladi.

Pred več leti sem dobila v dar majhen poganjek. Rekli so mi, naj ga kar vtaknem v zemljo in da bom navdušena. In sem ga. Iz poganjka je zraslo nekaj zelenih stebel, kakor so zelena stebla mlade čebulice, ob njih novi poganjki, sem in tja sem kakšnega še porinila v zemljo, zelena stebla pa narezala in porabila v kuhinji. In res, kot pove že samo ime, čebula je »stoletna«, ne pomrzne in se lepo obnavlja leta in leta, da imamo ves čas na voljo mlado čebulico. Pravimo ji tudi šopasta čebula. V priročniku piše, da raste brez posebne nege, kar lahko mirne vesti potrdim. In ko se sosedje šele spogledujejo s čebulico za prve spomladanske piknike, jaz ob mesu z žara od takrat naprej vedno ponudim prikupno mlado čebulico s svojega vrta.

Marsikdo ob naslovu pomisli, ali je v načelnosti kaj slabega. Po definiciji je načelnost dejstvo, da kdo v svojem ravnanju, mišljenju upošteva določena načela, ne gleda na trenutne okoliščine ali koristi. Sinonimi: brezkompromisnost, doslednost. Na prvi pogled se strinjamo, da seveda v tem ni nič slabega.

Posameznika z nepopustljivo načelnostjo dojemamo kot trdno osebo, resnicoljuba, nekoga, ki se zavzema za obče dobro, za vrednote, ki presegajo njegovo lastno ugodje. Načelen človek je torej tisti, na kogar bi se lahko oprli takrat, ko se večina prilagodi sistemu ali se skuša izogniti odgovornosti, ko se s spreminjanjem vedenja odločamo za tiste vsebine, ki nas bodo zavarovale pred izpostavljenostjo in kritiko drugih.

Parkinsonova bolezen je napredujoča nevrološka bolezen s stotimi obrazi, za katero še ne poznamo vzroka in je ne znamo zdraviti. Močno spremeni življenje obolelih, saj vpliva na različne vidike življenja – od partnerskega odnosa, družinskega življenja, zaposlitve do socialnega in ekonomskega vidika. Najpogostejša je po 60. letu, vendar oboleva vedno več mlajših ljudi. V Sloveniji je po ocenah okoli 10.000 bolnikov, zaradi staranja prebivalstva se bo njihovo število v naslednjih desetletjih bistveno povečalo.

Vaje z žogo sede smo predstavili že lansko jesen. Ker so univerzalne, predlagam, da jih obnovite in se z njimi ogrejete sede in/ali stoje, nato pa opravite še prijeten sprehod. Potem se lahko razvedrite in okrepite s tokratnimi vajami, ki so zelo primerne tudi za zahtevne rekreativce in športnike. Vaditi je mogoče tudi na stolu s kolesi, če le ima močna in varna naslonjala za roke.

Žoga je okrogla, zato velja priporočilo, da z njo vadite nežno in pozorno. Najprimernejša je malo mehkejša žoga srednje velikosti. Seveda lahko vadite tudi z večjo ali manjšo, bolj ali manj napihnjeno. Tisti, ki se želite bolj potruditi in napredovati, ter pravi športniki pa vzemite takšno žogo, s katero boste vaje najtežje izvajali.

Težko verjetno je, da bo v prihodnosti kakšen nov material prevzel uporabnost in raznolikost, ki ga ima denim oziroma džins. To so oblačila, ki jih ne povozijo ne trendi ne čas, vsako leto nas navdušijo z različnimi načini nošenja in kombiniranja.

Džins je udoben, praktičen, tanek, prožen, vedno mladosten in enostaven za vzdrževanje. Primeren je za vse generacije, le paziti moramo, kakšen material, kroj in barvni odtenek izberemo. V ponudbi lahko najdemo tudi »večne kose« klasičnih dolžin in krojev.

S solato uravnotežimo obrok in pridobimo številne snovi za boljšo prebavo. Pri tem pravzaprav ne gre samo za zeleno solato, marveč tudi za zelje, repo, brokoli, motovilec, radič, endivijo, rdečo peso, špinačo, blitvo, rukolo, šparglje in beluše, fižol ali bolj radikalne koprive, regrat, čemaž ali cikorijo ... Z zelenjavnim oziroma solatnim krožnikom pridobimo encime, spodbudimo prebavne sokove in razbremenimo prebavila.

A poglejmo najprej zeleno solato (lat. Lactuca sativa), ki uspeva po vsem svetu in skoraj vse leto. Vsak mesec seveda druga sorta. Navadna dolgolistna zelena solata je bila zagotovo del človekove prehrane že pred tisočletji. Antični viri pa solato že navajajo tudi kot zdravilo, o čemer je pisal Grk Herodot dobrih 400 let pred našim štetjem. Hipokrat pa je vedel, da ima zelena solata sedem snovi, ki pomirjajo in uspavajo. Še pred njim so ji tako slavo peli stari Perzijci in najbrž so se Rimljani in Grki od njih navzeli te navade, da so si za večerjo pripravili solato. Rimski cesar Avgust je bil prepričan, da ga je solata ozdravila hude bolezni, zato ji je dal postaviti – spomenik.