Ste že preverili, ali so kopalke, ki jih imate doma, še uporabne: dovolj velike, prožne, barva še ni obledela? Če je čas za nakup novih, poiščite model, ki se vam bo odlično prilegal, dajal ustrezno oporo in v katerem se boste dobro počutili.

V pomoč naj vam bo nekaj nasvetov:

- Izberite model ali znamko kopalk, ki jo že poznate in ustreza vašemu slogu oblačenja.

- Upoštevajte, kaj morate na postavi poudariti in kaj skriti. Z izbiro različnih modelov modrčkov in hlačk si lahko sami ustvarite najboljšo kombinacijo.

Kronična venska bolezen velja za eno od najpogostejših kroničnih nenalezljivih bolezni. Zanjo so značilne otekle, boleče in težke noge, težave pa povzroča kar 80 odstotkom odraslih, zlasti starejšim od 60 let. Ženske zbolijo veliko pogosteje kot moški.

Na nastanek te bolezni, ki ji pogovorno pravimo tudi krčne žile, vplivajo dednost, spol, starost in debelost, drugi dejavniki tveganja so še nosečnost, vročina, kajenje in dolgotrajno stanje ali sedenje ter premalo gibanja. Kronična venska bolezen prizadene največ prebivalcev zahodnega dela sveta, kar kaže na povezavo s pogosto nezdravim načinom življenja, ki ne omogoča dovolj prostega časa, zdrave prehrane in gibanja. Na nekatere pomembne dejavnike, kot so spol, starost in družinska obremenjenost, ne moremo vplivati, je pa veliko takšnih, na katere lahko, na primer odpravimo odvečne kilograme, postanemo telesno dejavni in prenehamo kaditi. Strokovnjaki so opravili veliko raziskav in vsi se strinjajo, da je najpomembnejše zgodaj odkriti bolezen in jo čim prej začeti zdraviti, saj lahko tako preprečimo njeno napredovanje. Če je ne zdravimo, lahko bistveno vpliva na kakovost življenja.

Dvojne vaje za naše skupno poletje pomenijo, da jih bo treba izvesti drugo za drugo. Le tako bo učinek optimalen. Izkušnje s predstavljenimi vajami kažejo tudi to, da je priporočljivo in smiselno vaje izvesti v opisanem vrstnem redu.

Princip »napni/obremeni in sprosti« je izhodišče, ki zagotavlja varnost in dober občutek ter osebni napredek. Vaje v kvadratkih so »napni/obremeni«, vaje v krogcih pa pomenijo »razbremeni«. Vsako vajo izvajajte le toliko časa, dokler se počutite dobro, sproščeno in lahko vmes ves čas enakomerno dihate skozi nos. Če vam katera od vaj dela preglavice ali je pretežka, jo enostavno izpustite. Vse vaje razen šeste je mogoče prilagoditi in jih delati tudi sede. Bodite ustvarjalni in dobre volje.

V poletni vročini ravnamo nekako nagonsko, s pripeke se umaknemo v senco in pijemo vodo, s čimer skušamo zadržati stabilno stanje organizma, kar označujemo z besedo homeostaza, ki je grškega izvora. Vendar moramo vodo piti postopoma. S pretiranim pitjem velikih količin vode naenkrat lahko začnemo iz telesa izpirati vodotopne vitamine in minerale. In tako spet porušimo razmerje. Že če manjka en sam mineral, procesi v telesu ne morejo pravilno potekati in se slabo počutimo.

Na primer, če nam pade koncentracija kalcijevih ionov, začnejo celice propadati. Sprva si telo skuša pomagati tako, da iz kosti črpa kalcij. Telo bo lahko uporabilo kalcij samo takrat, ko bodo zraven tudi cink, magnezij, kalij, mangan, fosfor, žveplo, fluor in silicij. Če pa hočemo obvladati stres, ki ga povzroča tudi vročina, ne bo dovolj samo magnezij, ampak tudi fosfor, kalcij, mangan in kalij. Minerali so namreč med seboj povezani, zato drug brez drugega ne morejo učinkovati. 

Mnogi bolniki, ki so preboleli hujšo obliko covida-19 in so bili nekaj časa v bolnišnici, imajo določen čas po preboleli bolezni še težave z dihanjem in tudi spremenjen glas ter težave pri hranjenju, pitju in požiranju.

Ker bolniki hitro postanejo zadihani, jim to povzroči tesnobo, ki lahko težave z dihanjem še poslabša. Strokovnjaki Svetovne zdravstvene organizacije svetujejo, da ostanete mirni in se naučite obvladovati težko dihanje. Opravke začenjajte počasi, tako se bo dihalna stiska zmanjšala. Medtem pa si lahko pomagate z naslednjimi tehnikami:

Ribe so izredno pomemben vir človekove prehrane. A Slovenci pojemo letno le okrog 11 kilogramov rib na prebivalca, ugotavlja New Economics Foundation, ki spremlja uživanje rib v državah Evropske unije. Evropsko povprečje uživanja rib je dvakrat višje.

Najbolj zdrave in hranilne so manjše morske ribe (sardela, sardon, skuša, brancin, orada, cipelj, mol, ribon, špar, škarpina, tudi tuna, morski list, kovač, losos ...) kot tudi sladkovodne ribe (postrv, lipan, sulec, smuč, klen, som, krap, ščuka, jegulja, belica ...). Vse lahko dobimo v ribarnicah.

Med pandemijo koronavirusa se je pokazalo, kako pomemben je dobro urejen dostop do zdravstvenih storitev tudi v času izrednih razmer. Pokazalo se je tudi, kako pomembne so zdravstvene storitve na daljavo. Bolnikom ni treba prihajati na pregled v zdravstveno ustanovo, kljub temu pa njihovo zdravstveno stanje doma redno spremlja osebje s pomočjo sodobne tehnologije. Tovrstni pristop se tudi pri nas vse bolj uveljavlja, v zadnjem letu so ga deležni tudi nekateri bolniki s koronavirusno boleznijo, ki prebolevajo bolezen v domačem okolju.