Po skoraj dveh letih življenja s koronavirusom opažajo, da imajo bolniki s kronično obstruktivno pljučno boleznijo (KOPB) bistveno manj poslabšanj te bolezni. Nošenje mask in higiena kašlja sta k temu zagotovo veliko pripomogla. Žal pa je opaziti tudi precej manj gibanja in posledično večjo telesno težo pri bolnikih.

Z ukrepi, kot so nošenje mask, higiena rok in pazljivost glede osebnih stikov, so se pljučni bolniki uspešno izognili okužbam z virusi. Vsekakor je priporočljivo, da se teh ukrepov držijo še naprej. Prav tako naj še naprej vzdržujejo priporočeno medosebno razdaljo, kar velja tudi pri stikih z vnučki in njihovem varovanju, saj se še posebej v jesenskem in zimskem času hitro zgodi, da najmlajši iz vrtca ali šole prinesejo kakšno okužbo. A priporočilo o pomenu primerne telesne dejavnosti velja tudi v času, ko se vsi skupaj skušamo izogniti okužbi s koronavirusom. Strokovnjaki namreč ugotavljajo, da so se pljučni bolniki v času covida-19 manj telesno gibali, na ta račun pa se je povečala njihova telesna teža. Navodilo »ostani doma« je marsikoga med njimi zadržalo na domačem kavču, kar prinaša neprijetne posledice in tudi zdravstvene težave.

V Sloveniji vsako leto umre okoli 20.000 ljudi, v glavnem zaradi kroničnih neozdravljivih bolezni. Večina med njimi bi potrebovala paliativno oskrbo, ki bi jim omogočila, da bi iz časa, ki jim ga bolezen še daje, potegnili kar največ in bi zadnje mesece ali tedne življenja preživeli brez bolečin. 

Cilj paliativne oskrbe je namreč ohranjanje vrednot in dostojanstva posameznikovega življenja in tudi podpora svojcem tako v času bolnikove bolezni kot v obdobju žalovanja. Pri nas veliko ljudi umre v bolnišnicah in domovih za starejše, največ pa doma. Vendar pa vse bolnišnice nimajo urejenih primernih oddelkov, tisti, ki negujejo neozdravljivo bolne doma, pa so še posebej v stiski. Ponekod lahko pomagajo prostovoljci Slovenskega društva hospic, ki spremljajo hudo bolne in umirajoče. Imamo en sam stacionarni hospic, to je Hiša Ljubhospica v Ljubljani, ki uporabnikom ponuja brezplačno oskrbo, strokovno zdravstveno nego in psihosocialno podporo. Vendar je v njej prostora le za 12 ljudi. Manjši paliativni center pa nameravajo urediti v Prekmurju, točneje v Mali Polani.

Kar 22 odstotkov odraslih prebivalcev Slovenije trpi za kronično bolečino in med temi je po raziskavi iz leta 2019 najpogostejša bolečina v križu in hrbtenici. Ko pa se pekoča bolečina ali mravljinčenje širi v zadnjico in nogo, pa govorimo o nevropatski bolečini.

Pojavi se lahko seveda kjer koli v telesu in bolniki jo opisujejo kot oster ali pekoč občutek v različnih delih telesa, včasih gre za mravljinčenje, mrazenje ali odrevenelost, ali pa je občutek podoben, kot bi nas hkrati zbadalo nešteto iglic ali stresali sunki elektrike. Običajno se bolečine pojavljajo konec dneva in se ponoči celo stopnjujejo, lahko se pojavijo spontano ali jih sproži že blag dotik.

Utrujenost, težko dihanje, občutek, da ne moremo zadihati s polnimi pljuči, notranji nemir in slabo počutje … Te simptome bi lahko pripisali marsikateri bolezni. Vendar če nas pregleda zdravnik in nam zagotovi, da nam ne more pomagati, saj mu ne uspe diagnosticirati nobene bolezni, potem je prav, da se ne prepričujemo na silo, da smo sicer zdravi, da je z nami vse dobro, ampak smo le malo preveč občutljivi. Prav je, da vzamemo resno znake, da se v svoji koži ne počutimo dobro.

V teh časih je prava umetnost, če smo sposobni ohraniti notranji mir, elan za delo, optimizem za življenjsko vizijo, smo pripravljeni narediti nekaj dobrega brez neposrednega plačila … Torej tudi če ne spremljamo medijev, ki nam v najbolj drastičnih jesenskih barvah obljubljajo veliko nevarnosti, katastrof in omejitev, tudi če ne hodimo v službo ali tudi drugače nismo del sistema, ki na nas pritiska na način, da nam postavlja še dodatne zahteve, če mu želimo pripadati; tudi če ne sodelujemo v protestih tako zagovornikov kot nasprotnikov trenutnega političnega dogajanja …, vseeno je težko ostati miren in optimističen.

H golažu navadno ponudimo polento ali testenine, k ribi riž, če že ne krompirja. A svet prilog je bogat, zato poglejmo, katere še lahko ponudimo tako ob enostavnih kot nekoliko bolj posebnih srečanjih za domačo mizo.

Priloga je dodatek h glavni jedi, nemalokrat je tisti del obroka, ki nas najbolj nasiti. Na krožniku ali v obroku naj po pravilih ne zajema več kot tretjino, drugi dve tretjini sta zelenjava in meso (ali zamenjave, na primer ribe, stročnice, jajca). Gre torej za jedi iz žit, pretežno za močnate jedi. Na srečo so moka in žita odličen material in nam omogočajo več kot dovolj ustvarjalnega nemira, da so obroki pestri, vedno drugačni.

Ustvarjalnica – november

Star pregovor pravi, da ni pomembno le imeti, pomembno je tudi znati. Znati odsluženim ali nerabljenim rečem nadeti novo podobo postaja v svetu vse bolj priljubljen trend. Recikliranje oziroma preoblikovanje je odlična sprostitev za dušo, ki nam in našemu okolju pričara sveže optimistične zgodbe. Občutek, da smo za skoraj nič denarja ustvarili všečen izdelek, pa je seveda neprecenljiv.

Stenska ura z izvirno mozaično preobleko

Okrogla stenska ura s premerom 33 centimetrov je bila ena tistih, ki jih imajo v trgovinah pod oznako »ugodna cena«. Na njej je bil motiv, ki mi ni bil všeč, zato sem ga prekrila z belo barvo in uri nadela novo izvirno mozaično preobleko. Najprej sem narisala spiralasti vzorec, nanj pa s silikonskim lepilom nalepila tako tanke koščke barvitih stekelc, da lahko urini kazalci še nemoteno krožijo po svoji poti. Barvasto steklo kupite v kosih, jih razbijete na manjše koščke in jih pred uporabo obdelate s finim brusnim papirjem ali pa jih po meri odrežete z nožem za steklo. Na koncu uporabite še fugirno maso in …