Aktualno
-
Za slovenske zmage
Donald Trump je za svoje vodilo pri vodenju najmočnejše države na svetu izbral geslo Najprej Amerika in z njim naj bi ZDA spet postale najvplivnejša država na svetu. Take obljube niso nenavadne, vsak politik si želi, da bo država, ki jo vodi, uspešna na vseh področjih, še posebej tistih, kjer se uveljavljajo interesi kapitala. Zlasti v ZDA je to stalnica vladajoče politike, saj je navsezadnje prišla na oblast s podporo najpremožnejšega dela družbe.
Sedanji predsednik ZDA je v letu dni povsem spremenil odnose v notranjepolitičnih razmerjih in tudi ravnanje ZDA v mednarodnih odnosih. V grobem lahko rečemo, da so Donald Trump in člani njegove vlade na prvo mesto postavili uveljavljanje koristi kapitala, kar se vidi v odločitvah, da se znižujejo davki na dobiček, hkrati pa se zmanjšujejo sredstva, ki jih država namenja za šolstvo, zdravstvo, socialne prispevke … Do dramatičnih sprememb je prišlo tudi v mednarodnih odnosih. Edino, kar Trump morda še upošteva, je surova moč.
-

Od rituala do karnevala
Človek si želi biti kdaj pa kdaj nekdo drug, je že pred 60 leti zapisal Niko Kuret, eden najboljših poznavalcev pustnih običajev pri nas. Pustna tradicija je dolga in bogata, celo izrazov za maskirance imamo veliko: maškare, maškaroni, šeme, šjme, pusti, pustovi, pustarji, pustnaki, fašenki, škoromati, kurenti, koranti... Maskiranje je značilno še za različne šege (ob poroki, brucovanju, abrahamu), pojavlja se ob raznih cerkvenih in posvetnih praznikih.
Študenti spoznavajo izzive demence
-
Spremembe se dogajajo kar naprej, pa če jim sledimo ali ne. Obdobje covida je zelo pospešilo vsesplošno digitalizacijo in danes se moramo boriti, da bi lahko obdržali vsaj nekaj papirnega poslovanja. Še posebej starejši temu težko sledijo. Moderne tehnologije in digitalnih spretnosti pa ne potrebujemo le za javne opravke, ampak tudi, če hočemo rezervirati kosilo. Morda ste že doživeli, da v mnogih gostilnah, ki jih je že tako vse manj, ne moreš rezervirati mize po telefonu, ampak moraš svojo željo sporočiti po elektronski poti. Si bodo slavnostno kosilo privoščili samo še digitalno pismeni?
Starejši ljudje ne morejo čakati
Kot zadnji pravici iz zakona o dolgotrajni oskrbi sta decembra lani začeli veljati dolgotrajna oskrba v instituciji in denarni prejemek. A če želimo, da res zaživi v polnem obsegu, je treba odpraviti nejasnosti, poenostaviti postopke in poskrbeti za primernejše nagrajevanje vseh, ki delajo v dolgotrajni oskrbi.
Da so z uresničevanjem pravic v praksi težave, poročajo tako uporabniki oziroma njihovi svojci kot izvajalci in tudi vsi vmesni členi – od centrov za socialno delo do domov starejših. Nujne so izboljšave zakona in pravilnikov, brez odlašanja je treba poiskati rešitve za kadrovsko stisko, tudi z medresorskim in medobčinskim sodelovanjem, poudarjajo v društvu Srebrna nit. Solidarnostno zbiranje prispevkov naj bi omogočilo, da bo lahko vsakdo, ki bo upravičen do dolgotrajne oskrbe, to tudi dobil, zato koraki nazaj, v morebitno ukinjanje prispevka za dolgotrajno oskrbo, niso rešitev problema, so zapisali v javnem pismu, ki so ga naslovili na vlado in ministrstva.
Naj se vsak stara po svoji meri

Naš pogovor
Ne govorimo starejšim, kako naj živijo, pač pa jim pustimo, da izberejo tisto, kar želijo, to je koncept vključujoče dolgožive družbe, pravi doc. dr. Anamarija Kejžar, profesorica na katedri za dolgotrajno oskrbo na Fakulteti za socialno delo Univerze v Ljubljani, ki predava ter raziskuje na področjih dolgotrajne oskrbe, demence, paliativne oskrbe in razvoja socialnih inovacij. Pri tem so ji v pomoč tudi izkušnje, ki jih je pridobila kot direktorica doma starejših občanov v Tržiču. Predvsem poudarja, da je starost lahko lepo obdobje, na katerega pa se je treba pravočasno pripraviti.
Starejšim in prostovoljcem so razdelili skoraj 1700 daril
HOFERjeve sodelavke in sodelavci so z darili že petič zapored polepšali praznični čas 170 stanovalcem Doma upokojencev Domžale. Ob tem je HOFER zagotovil še več kot 1500 daril za socialno ogrožene starejše iz Slovenske filantropije in za prostovoljce, ki vse leto skrbijo za razdeljevanje donirane hrane iz vseh njihovih 93 trgovin.
V prazničnem decembru je za marsikoga najlepše darilo občutek, da nanj nismo pozabili in da je del skupnosti, v kateri štejeta pozornost in prijaznost. Zato so HOFERjeve sodelavke in sodelavci že peto leto zapored pripravili darila za stanovalce Doma upokojencev Domžale. Vsak od 170 stanovalcev je prejel nekaj pozornosti – od tople odeje, kozmetike, sladkega peciva, kave, čaja do igralnih kart, križank in knjig.
Tudi te preizkušnje bomo preživeli
Za slovenske zmage
V preteklih prazničnih dneh smo slišali veliko lepih želja. Verjetno so se nas najbolj dotaknile tiste, ki so nam želele zdravja in osebnega zadovoljstva. Če imamo to, smo lahko zadovoljni. Marsikateri imajo večje gmotno bogastvo, vendar to še ne zagotavlja zadovoljstva in sreče. Ob koncu dneva vidimo, da nas ne izpolni kopičenje dobrin, najbolj smo veseli, če smo zadovoljni v medsebojnih odnosih, veliko nam pomenijo že iskren stisk roke, prijazna beseda, nasmeh, ki govori o našem veselju, da smo srečali prijatelja, sorodnika, soseda. Prav teh iskrenih odnosov smo najbolj veseli v času, ko je domala vse podrejeno potrošništvu. V resnici se je življenjski standard prebivalstva v zadnjih 30 letih izboljšal. Tako so se povečale plače, pokojnine, tudi otroški dodatki in socialni prispevki. Tudi podpora kmetom se je povečala – skratka, v celoti gledano nam ne gre tako slabo, kot bi radi predstavili večni kritiki vladnih odločitev.
-
Aktualno
Pravica do dodatka za pomoč in postrežbo
Poklicala nas je zaskrbljena bralka, ki na njunem domu neguje moža, saj je po preboleli možganski kapi odvisen od njene pomoči. Mož prejema dodatek za pomoč in postrežbo, kar znaša nekaj manj kot 400 evrov. Zelo je zaskrbljena, saj je slišala, da so ta dodatek ukinili ali ga morda zamenjali z denarnim prejemkom.
Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zpiz) je res ustavil izplačevanje dodatka za pomoč in postrežbo (DPP) nekaj več kot enajst tisoč prejemnikom. O tem so jih obvestili pri nakazilu ob izplačilu decembrskih prejemkov. Gre za stanovalce domov starejših, ki so do konca lanskega novembra podali soglasje za prevedbo v dolgotrajno oskrbo in izpolnjujejo pogoje za to prevedbo. Pravica do DPP se namreč izključuje s pravicami po zakonu o dolgotrajni oskrbi, to pa so pravica do oskrbovalca družinskega člana, celodnevne dolgotrajne oskrbe v instituciji, dnevne dolgotrajne oskrbe pri izvajalcu dolgotrajne oskrbe, dolgotrajne oskrbe na domu in denarnega prejemka.
-
»Kaj bi bil človek,
če ti je težko biti človek?
Postani obcestna svetilka,
ko tiha razseva
svoj sij na človeka.« Srečko KosovelPo sivih meglenih in hladnih dnevih, ki jih je pozimi veliko, zelo hrepenimo po soncu. Zato smo za praznike prižigali lučke, takšne in drugačne, da bi toplina plamena segrela naša srca. Vedno lahko sami poskrbimo, da se prižge plamen, ki potem sije kot sonce. Najlažje v krogu družine in med prijatelji.
Morda se zdi za koga obrabljeno, ampak vnuki so naši sončki. Z njimi spet plezamo, pojemo, se igramo in v hipu pozabimo na boleča in toga kolena. Skupaj ustvarjamo in z zvedavimi glavicami odkrivamo skrivnosti narave – kako nastaja sneg in kam se pred njim skrijejo živali. Gradimo krmilnice, obešamo pogače s semeni in skupaj opazujemo, kako jih obiskujejo drobne ptice. Decembra smo mnoge babice in dedki iz vrtca dobili povabilo na čajanko z vnuki. Presrečni so bili, da smo z njimi in da skupaj ustvarjamo. Pa kako ponosni so na izdelek, ki smo ga naredili. Vse to nas pogreje kot sonce. Ob takih trenutkih mi je hudo za vse tiste babice in dedke ter njihove vnuke, ki ne morejo biti skupaj ali jim starši to celo prepovedujejo. Tega žal ne moremo nadomestiti.
-

Anketa
Nekaj sogovornikov smo povprašali, kako skrbijo za telesno kondicijo.
Uroš Stanič, znanstveni svetnik, Ljubljana: »Rad imam aktivno in zdravo življenje. Skupina Koseški bajer v Ljubljani telovadi pod okriljem Šole zdravja od maja 2015, z ženo Tončko se ji vsako jutro pridruživa. S prijatelji si razgibamo celo telo, potem gremo še na druženje ob kavi, kjer ne manjka smeha ali resnih pogovorov. Vsako pomlad se telovadci odpravimo v dolino pod Toškim čelom nad Ljubljano, kjer občudujemo bele kronice, a jih ne trgamo.«





