Aktualno
Svet Zpiza nasprotuje predlogu zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije

Na današnji izredni seji, ki je bila sklicana na pobudo predstavnikov sindikatov, je svet Zpiza soglasno nasprotoval predlogu zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, ki predvideva tudi posege v obvezno pokojninsko zavarovanje, saj jih vidijo kot rušenje temeljnih načel sistema. Na seji pa ni bilo predstavnikov delodajalcev.
Predlog zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, ki so ga 10. maja v Državni zbor vložili trojček NSi, SLS in Fokus ter Demokrati in Resnica, je bil v prvi obravnavi ocenjen kot primeren za nadaljnjo obravnavo. Danes so ga obravnavali na odboru DZ, v ponedeljek pa naj bi ga obravnavali na izredni seji DZ.
-
Prosti časmaj '26Kultura Aktualno

Spoznajte jih
Razstave upokojenih ljubiteljskih slikark in slikarjev v prostorih uredništva Vzajemnosti so stalnica že skoraj četrt stoletja. Tokratna je malce posebna, saj predstavljamo dela članic Likovne skupine pri Univerzi za tretje življenjsko obdobje Logatec.
Slike so prispevale Marija Čar, Bojana Čik, Zdenka Gorenc, Ana Jaklič, Antonija Jeraj, Lidija Mihelčič, Anica Nartnik, Snežna Oblak, Vidica Bandur Jazbec ter mentorica Darja Rupnik Krušič. Večina si je želela slikati že v mladosti, pa takrat ni bilo priložnosti, so jo pa z veseljem izkoristile po upokojitvi. Likovna skupina deluje deveto leto, a je le ena članica v njej od začetka. Stalna skupina se je izoblikovala pred štirimi leti, pred kratkim pa se jim je pridružila še ena članica, tako da jih je zdaj deset. »Prav lepo smo se ujele.
Neomajna sla po oblasti in vplivu
Za slovenske zmage
Kam se obrača naš svet? Ali je še kaj upanja, da prihodnost ne bo tako temna, kot je mogoče razberati iz vsakodnevnih poročil? Če se ozremo po svetu, je razlogov za optimizem malo.
Najprej o razmerah, ki jih občutimo vsak dan ob obisku trgovin. Vse se draži, trgovci nas zavajajo z lažnimi popusti, ki praviloma prikrivajo rast osnovnih cen. Najbolj skrbi podražitev hrane, saj si tisti z najnižjimi dohodki ne morejo več privoščiti osnovnih živil. Dobički pa se neverjetno povečujejo. V nasprotju z državami, v katerih je dobiček temeljno vodilo odnosov v družbi, so pri nas ta nasprotja malo manjša zaradi gospodarske politike države, ki je opredeljena tudi v naši ustavi.
Lani pobranih več prispevkov za pokojninsko blagajno
Dobro je vedetimaj '26Pokojnine Aktualno
Svet ZPIZ je na aprilski seji razpravljal o poročilu Finančne uprave RS (Furs) o pobiranju prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje za leto 2025. Iz poročila je razvidno, da je bilo lani za vse štiri javne blagajne pobranih skoraj šest odstotkov več prihodkov in 5,8 odstotka več prispevkov za pokojninsko blagajno.
Ker je osrednje poslanstvo Fursa učinkovito in dosledno pobiranje davkov ter prispevkov za socialno varnost, med katerimi prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje dosega zelo velik delež, je Svet zavoda poročilu namenil posebno pozornost. V razpravi je bilo poudarjeno, da Furs že dalj časa opozarja na kompleksnost predpisa, ki ureja sistem socialnih zavarovanj, in na neusklajenost med posameznimi zakoni, ki pogosto različno opredeljujejo osnove, stopnje in izjeme glede plačevanja prispevkov. To je zato velik izziv tako za zavezance pri izpolnjevanju davčnih obveznosti kot za Furs pri pobiranju in izvajanju nadzora. Zato je Svet zavoda pozval ministrstvo za delo, naj se opredeli do Fursovih predlogov za spremembo predpisov, ki bi omogočili še uspešnejše delo. Ker sistem socialnih zavarovanj v naši državi zaznamuje visoka stopnja kompleksnosti, bo potrebno odgovorno sodelovanje tudi drugih pristojnih organov.
-
AD 1 Samostojno, a tudi varno
Če vaš družinski član potrebuje vsakdanjo oskrbo, vi pa morate na operacijo ali na zdraviliško zdravljenje, povprašajte v domovih za starejše, ali omogočajo možnost kratkotrajne namestitve (do treh mesecev). Dobro je vedeti tudi to, da morajo po novem domovi starejših, tako javni kot koncesionarji, zagotavljati brezplačne krizne namestitve (do 21 dni, z možnostjo podaljšanja) ljudem, ki ostanejo brez strehe nad glavo zaradi naravnih nesreč, nasilja ali drugih kriznih situacij.
-

København postavlja standarde trajnostnega turizma
Danska prestolnica je predstavila nov model nagrajevanja turistov, imenovan CopenPay. Gre za preprost, a učinkovit koncept: obiskovalci so nagrajeni za dejanja, ki pozitivno prispevajo k mestu in skupnosti. Kako to deluje v praksi? V Københavnu lahko turisti »plačajo« z dejavnostmi, kot so pobiranje odpadkov ob kanalih ali prihod do kulturnih znamenitosti s kolesom ali javnim prevozom. V zameno prejmejo ugodnosti, od brezplačnih vstopov v muzeje in galerije do drugih doživetij v mestu.
-

Anketa
Naše sogovornike smo vprašali, kako jih doživljajo in kaj o njih menijo.
Breda Križnar, ekonomistka, Ljubljana: »Veliko mi pomeni iskreno, zanesljivo in trdno prijateljstvo. Ohranila sem prijatelje iz mladosti, zlasti iz gimnazijskih in študentskih let, pa tudi iz službe, v kateri sem se s posameznimi sodelavkami dobro razumela. Vedno se lahko pokličemo, ne le kadar smo v stiski, ampak tudi za čisto navaden pogovor. Z njimi se lahko iskreno pogovarjam in jim zaupam. Ker sem družabna, rada spoznavam tudi nove ljudi.«
-

Premišljevanja o življenju
Piše: Franci Kek, humorist in publicist
Tako formalno kot službeno sem upokojenec. Službeno s predstavo Penziči, v kateri z Vinkom Šimekom, Borisom Kobalom in Boštjanom Megličem – Peško nastopamo po Sloveniji, formalno pa sem lani junija dopolnil 40 let delovne dobe. Kar veliko za nekoga, ki mu večkrat kdo očita, da ni še nikoli nič delal in ima ob tem še 2.600 evrov pokojnine. Slednje je bila sicer moja »skrita kamera« na omrežju X, kjer sem objavil znesek, ki se je nanašal na prvi pokojninski prejemek – poračun za dva meseca in pol. Šala je bila učinkovita za draženje tistih, katerih preživetveni sistem se napaja iz sovraštva do drugih.
-

Aktualno
Prehod v tretje življenjsko obdobje je obdobje osebne in poklicne preobrazbe, vključno s spremembo identitete, ki je bila več desetletij tesno povezana s poklicem. Za večino delo ni le vir dohodka, temveč pomembno vpliva tudi na našo samopodobo. Ko se kariera bliža koncu, se zato pogosto pojavi občutek izgubljenosti in praznine.
Kako se spopasti z izzivi, kot so izguba statusa, pomembnosti, koristnosti in smisla, s spremembo dnevne rutine, presežkom časa, spremembo dinamike v družini in partnerskih odnosih? Kako ostati dejaven in koristen član družbe ter ohraniti občutek pripadnosti? Tako, da se na upokojitev pravočasno pripravimo. Vzemimo si čas za premor in razmislek, nato pa se čim prej vprašajmo, kaj bi radi počeli od zdaj naprej. Kako lahko svoje izkušnje uporabimo na nov način? Katere dejavnosti nas veselijo? Kaj novega bi želeli poskusiti? Katerih stikov si želimo in kako jih bomo ohranjali? Z odgovori na ta vprašanja bomo okrepili svojo samopodobo in našli način, kako še naprej živeti aktivno, ustvarjalno in povezano. Pri tem ne podlezimo pritisku in pričakovanjem drugih, kaj moramo početi in kako živeti. Izberimo si življenje po svoji meri, željah in zmožnostih. Če pri tem potrebujemo pomoč, jo poiščimo pri tistih, ki že imajo to izkušnjo, in pri strokovnjakih.
Zgodovina denarja je tudi zgodovina kriminala

Aktualno
Če je bila pred leti naša največja skrb, da nam iz torbic ne ukradejo denarnice z dokumenti in kreditnimi karticami, smo danes vse pogosteje priča krajam denarja prek spleta.
Slovenska policija je lani prejela več kot 2500 prijav spletnih prevar, skupna škoda, ki so jo imeli oškodovanci, pa je znašala blizu 40,6 milijona evrov. Najvišja oškodovanja so običajno zaradi investicijskih goljufij ter vdorov v elektronsko pošto in e-banke pravnih oseb. O vsem tem se lahko poučimo na razstavi naslovom Denar in kriminal: tekma brez konca v Muzeju in galeriji Muza v Ljubljani. Razstava nas seznanja s ponarejanjem denarja, ropi bank in bankomatov, prevarami in kibernetskim kriminalom, povezanim z denarjem – pojavi, ki nas spremljajo že od nekdaj, a vedno v drugačni obliki. Poseben poudarek je na razumevanju, zakaj postanemo žrtve ter kako se lahko pravočasno zavarujemo. Kajti žrtev lahko postane vsak od nas, znanje o varnosti pa pogosto poiščemo šele, ko je že prepozno, opozarja Urška Purg, kustosinja razstave.




