Aktualno
-
Premišljevanja o življenju
Piše: Vlasta Nussdorfer, pravnica, nekdanja varuhinja človekovih pravic
Danes se bojimo celo neznancev, ki prihajajo skozi zaslone vseh vrst. V času, ko lahko prevara nosi obraz prijatelja, glas sorodnika ali podobo zaupanja vredne institucije, postaja previdnost že kar nujna vrlina. Neznani avtor
Ko razmišljam o življenju v sodobnem času, se spomnim dogodka izpred meseca ali dveh. Nekega dopoldneva je na vratih stanovanja pozvonilo. Če kdo zvoni na vhodu v blok, ga vidim na zaslonu in ponavadi gre za neznance, zato jim ne odpiram. Upravnik nas namreč pogosto opozarja, naj nikogar, ki ga ne poznamo, ne spuščamo v stavbo. Seveda tudi tokrat nisem odprla. Dva mlajša moška (videla sem ju skozi kukalo) sta takoj zatem že zvonila pri sosedu. Slišala sem, da sta se predstavila kot delavca T-2, več ne, ker ju je hipoma odslovil. Seveda sem takoj pomislila na roparja ali najmanj goljufa. Morda pa sta bila res od mobilnega operaterja?? Kdo bi vedel in kdo bi ju sploh preverjal?
Intimnost in spolnost sta še vedno tabu
Aktualno
Želja po intimnosti s starostjo nujno ne upada in ni obdobja, ko bi bila intimnost, vključno s spolnostjo, neprimerna. Pravzaprav z leti odnosi z drugimi, tudi pri osebah z demenco, (p)ostanejo še posebno pomembni; dobri odnosi so ključni, da se te osebe počutijo cenjene, ljubljene, zaželene.
Vendar se o pravici do spolnosti pri starejših v družbi premalo ali sploh ne govori oziroma prevladujejo stereotipi, je med drugim povedala diplomirana medicinska sestra Darinka Klemenc na majski mednarodni konferenci o demenci Spominčice Alzheimer Slovenija in s svojim predavanjem vzbudila veliko pozornosti udeležencev. Dve desetletji je bila medicinska sestra na urološki kliniki v Ljubljani, kjer se je veliko ukvarjala s pacienti z urinsko inkontinenco, s stomo in drugimi urološkimi obolenji.
Priložnost za izmenjavo izkušenj in krepitev sodelovanja
Dobro je vedetijulij '26Pokojnine Aktualno
Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije je med 10. in 12. junijem gostil 16. srečanje direktorjev in ravnateljev pokojninskih zavodov na območju držav nekdanje Jugoslavije in Republike Avstrije. To je bilo že tretje, ki ga je gostil slovenski zavod, tokrat je potekalo v Mariboru. Poleg direktorjev in ravnateljev iz posameznih držav so se ga udeležili tudi strokovni sodelavci.
V uvodnem nagovoru sta generalni direktor Zpiza Marijan Papež in predstavnica resornega ministrstva Lidija Šubelj izpostavila problem demografije, s katerim se soočajo vse države, prav tako pa tudi nedavno sprejeto pokojninsko reformo v Sloveniji, kar je eden od korakov pri spopadanju s to kompleksno tematiko, ki sega širše kot le do oblikovanja politik na pokojninskem področju.
-
Aktualno
Različne živali nam prinašajo veselje in skrb. O njih so nam pripovedovali naši sogovorniki.
Olga Vidrajz, ekonomistka, Ljubljana: »V otroštvu smo imeli črno muco, ki je imela dvakrat letno mladičke. Ker so vedno izginili, sem jih iskala. Nekoč sem jih zgrožena našla utopljene v sodu z vodo. Pozneje sem jih skrivala, da jih niso mogli pokončati. Od takrat rešujem zapuščene mačke. V kampu na Hrvaškem že skoraj trideset let skrbim za muce, jih hranim in vozim k veterinarju. Zbiram hrano za mačje zavetišče. Doma imam osem mačk, hčerka pa pet, vse sva rešili iz zelo krutih situacij.«
-
Hobotnica: dokaz, da obstaja več poti do inteligence
Če bi morali izbrati zemeljsko bitje, ki najbolj spominja na Nezemljana, bi bila hobotnica resen kandidat. Ima tri srca, modro kri, osem gibčnih lovk in telo brez ene same kosti. A najbolj osupljiv ni njen videz, temveč način razmišljanja. Dolgo smo verjeli, da je inteligenca tesno povezana z možgani, kakršne imajo človek in drugi sesalci. Hobotnice postavljajo to predstavo na glavo. Razvijale so se ločeno od naših prednikov več kot 600 milijonov let, pa so kljub temu razvile izjemne sposobnosti: rešujejo uganke, uporabljajo orodja, si...
Srečanje izkušenj in ustvarjalnosti vseh generacij
Aktualno
Zveza društev upokojencev Slovenije je tretjega junija v Ljubljani pripravila Dan medgeneracijskega sožitja, ki je letos potekal v znamenju 80-letnice delovanja zveze. To je bil praznik vseh sodelujočih, ki so lahko svoje delo in ustvarjanje predstavili širši javnosti.
Prireditev je potekala pod častnim pokroviteljstvom predsednice RS dr. Nataše Pirc Musar, ki je v nagovoru prek videopovezave poudarila pomen spoštovanja starejše generacije in družbe, v kateri ima vsaka generacija enakovredno mesto. Tudi kulturni program je bil obarvan medgeneracijsko, saj so poleg pevskega zbora Rožmarin iz društva porabskih slovenskih upokojencev in Folklorne skupine DU Moravče nastopili še otroška folklorna skupina Lilije iz Moravč in pevka Eva Gosar.
O poslovanju Sklada za spodbujanje zaposlovanja invalidov
Dobro je vedetijulij '26Pokojnine Aktualno
Svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je 16. junija med drugim razpravljal o poročilu o poslovanju Sklada na področju spodbujanja zaposlovanja invalidov v letu 2025. Člani Sveta zavoda so pozitivno ocenili poslovanje Sklada, ki je že dolgo stabilen in si prizadeva odgovorno izpolnjevati svoje poslanstvo. To pa je spodbujanje razvoja zaposlovanja invalidov in ohranjanje delovnih mest za invalide.
Kako dosega ta cilj? Na eni strani opravlja nadzor nad izvajanjem kvotnega sistema, na drugi strani pa odloča o spodbudah za zaposlovanje invalidov. Kaj pomeni kvotni sistem? Kvota določa predpisan delež invalidov, ki jih zavezanec za kvoto mora zaposliti glede na celotno število pri njem zaposlenih delavcev. Določena je glede na registrirano področje glavne dejavnosti po SKD delodajalca in znaša od 2 do največ 6 odstotkov. Na podlagi podatkov iz uradnih evidenc o vseh zaposlenih in zaposlenih invalidih sklad izvaja mesečne obračune kvote in nadzira njeno izpolnjevanje. Zavezanec za kvoto jo lahko izpolni z zaposlovanjem invalidov ali z nadomestno izpolnitvijo kvote, če tega ne stori, pa je dolžan mesečno obračunavati in plačati prispevek za neizpolnjevanje kvote.
-
Za slovenske zmage
Ni kaj, še dva tedna se bomo, bolj kot o ceni bencina, pogovarjali o izidih na svetovnem prvenstvu v nogometu. ZDA, Mehika in Kanada so se temeljito pripravile na ta šov brez primere in za številne ljubitelje tega privlačnega ter hkrati s škandali in zlorabami zaznamovanega športno-poslovnega dogajanja je vsaj za nekaj časa potisnil v ozadje dogodke, ki nas zaznamujejo veliko usodneje kot izidi na nogometnih zelenicah. Pa vendar, nogomet in še zlasti svetovno prvenstvo v tem športu pritegne našo pozornost, ki včasih meji že na histerijo.
Spomini na otroštvo in mladost
Junija se je srečalo veliko generacij, ki so pred leti zaključile osnovno, poklicno, srednjo šolo ali gimnazijo. Vsakogar je usoda odpeljala po drugi poti. Novi izzivi, zadolžitve in preizkušnje so spomine na nekdanje druženje, na anekdote iz šolskih klopi in prve ljubezni potisnili v ozadje. A ob snidenju znajo spet hitro oživeti. Tudi naša generacija se je spomnila obletnice mature, in čeprav so za nami že desetletja, smo zelo hitro spet začeli delovati kot razred, še zlasti ko sta se nam pridružili še razredničarki.
-
Aktualno
Darovana kri je nenadomestljivo zdravilo
V Veržeju je potekalo 34. srečanje krvodajalcev, ki se ga je udeležilo nekaj več kot 300 krvodajalcev. Med njimi je bilo več kot 30 vitezov krvodajalstva, ki so kri darovali vsaj stokrat. Državna sekretarka ministrstva za zdravje Tea Košir je krvodajalstvo označila kot eno najplemenitejših dejanj človeka. »Vsaka darovana enota krvi pomeni novo upanje za nekoga, ki se znajde v stiski,« je poudarila. Izpostavila je dolgo in uspešno tradicijo krvodajalstva v Sloveniji, na katero smo lahko upravičeno ponosni. »Že desetletja gradimo sistem, ki temelji na prostovoljnem, brezplačnem in anonimnem darovanju krvi. Ta sistem je med najbolj humanimi in zaupanja vrednimi v Evropi,« je dejala in dodala: »Njegova največja vrednost pa niso ustanove ali postopki, temveč ljudje – več deset tisoč krvodajalcev, ki vsako leto znova dokazujete, da je solidarnost ena od temeljnih vrednot naše družbe.« (Besedilo in fotografija: Jože Žerdin)
