Aktualno
Oskrba bližnjega se ne drži urnika
AKTUALNO
Skoraj vsak deseti Slovenec nekaj ur tedensko ali celo vsak dan skrbi za bolnega, onemoglega ali invalidnega svojca, prijatelja ali znanca. Vsaj še enkrat toliko družinskih članov in znancev pomaga od daleč. V zadnjih petnajstih letih sta se zanje uveljavila izraza družinski in neformalni oskrbovalci.
Za marsikoga je to samoumevna naloga. Na vprašanje, zakaj nekoga oskrbuje, odgovori na primer: »Zato, ker ga imam rada. Ker sva skupaj že veliko doživela in ker želim, da njegov vsakdan, četudi poln izzivov, ostaja poln lepih trenutkov.« Druga oskrbovalka pove: »Ker sem se pač odločila poskrbeti za svoje starše in sem se počutila sposobno opravljati to delo ob vseh drugih obveznostih, , družinskih in službenih. Nisem si predstavljala, da bi ju dala v dom.« Kot poudarja strokovnjakinja mag. Ksenija Ramovš, gre pri tem v realnosti vsakdanjega življenja za preplet več vlog. Hčerka tako ostaja hčerka, lahko pa je hkrati tudi oskrbovalka, v nekem delu zaupnica ali prijateljica. Podobno je žena možu najprej žena, šele nato vse drugo.
Kam lahko denar vlagajo upokojenci
POISKALI SMO ODGOVOR
Bralko Ljudmilo zanima nasvet s področja upravljanja osebnih financ. Sprašuje se, kako ravnati z denarjem v tretjem življenjskem obdobju oziroma kam vlagati prihranke, saj je lahko že vezava depozita za eno leto predolga.
Odgovor je pripravila Nataša Kozlevčar, osebna finančna svetovalka pri podjetju Vezovišek & partnerji. »Vaše razmišljanje zastavlja eno najpomembnejših vprašanj, s katerimi se srečujejo posamezniki v tretjem življenjskem obdobju. Javno dostopnih podatkov o tem, kdo ima sredstva na bankah in koliko, sicer ni. Popolnoma razumljivo je, da je strah pred tem, da bi denar potrebovali za nenadne zdravstvene težave, vendar pa je vezan na banki, zelo realen. Vendar pa zgolj hranjenje vseh prihrankov na banki prinaša drugo, skrito tveganje: inflacijo, ki nezadržno manjša vrednost denarja.
-
Kako je to mogoče!?
Redno prebiram prispevke v naših javnih občilih in večkrat pomislim, kako z veliko skrbjo v naši družbi pripravljamo ljudi na lepo in skoraj brezskrbno življenje v starosti. Čeprav se v življenju vedno dogaja tudi kaj slabega, se o tem zelo redko kaj napiše. Verjemite mi, popolnoma otrpnem, ko se spomnim na življenjsko pot para, njega v 88. letu starosti in njegovo leto mlajšo ženo, oba upokojenca, ki ju je naša ljuba socialna država pustila, da nemočna in brez nujno potrebne družbene pomoči živita (če se temu sploh lahko tako reče) v stanovanju sredi Ljubljane.
-
oktober '26Zdravje Oskrba Aktualno
Poskrbimo za zdrava zapestja
Zapestja so majhni, a pomembni sklepi. Z njimi dvigujemo skodelico, odpiramo kozarec za vlaganje, pišemo, kuhamo in opravljamo številna vsakodnevna opravila. Nanje pogosto pomislimo šele, ko začnejo boleti. Z leti lahko postanejo manj gibljiva in bolj občutljiva. K temu prispevajo staranje, ponavljajoči se gibi, stare poškodbe in obraba sklepov. Zato je dobro zanje skrbeti tudi takrat, ko z njimi še nimamo težav. Pomembna je predvsem moč prijema. Močne mišice rok in podlakti pomagajo pri vsakodnevnih opravilih, hkrati pa so povezane z boljšo...
O odzivu socialnih zavarovanj na demografske pritiske
Dobro je vedetioktober '26Pokojnine Aktualno
V Portorožu je 7. in 8. septembra potekala deveta konferenca pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki je združila strokovnjake s področij demografije, trga dela, zdravstva, pokojninskega sistema in dolgotrajne oskrbe, delodajalce, sindikate ter oblikovalce socialnih politik. Programski vodji konference, Marijan Papež in dr. Andraž Rangus, sta dogodek usmerila v razpravo o tem, kako se slovenski sistem socialnih zavarovanj odziva na demografske pritiske, reformne odločitve in izzive prihodnosti.
-
Za slovenske zmage
Na našem planetu je dovolj prostora in dobrin, da bi lahko v miru zagotavljali sožitje in razvoj. Toda v svetovni skupnosti je vedno nekaj držav in njihovih voditeljev, ki jim nikoli ni dovolj. Najprej svojo požrešnost skrijejo za ideologijo, ki zagovarja »zakon narave«, po katerem imajo nekateri veliko, drugi pa komaj za najnujnejše. Pri tem je zanimivo, da oblastniki vedno najdejo denar za orožje, saj jim določena varnostna zagotovila omogočajo proizvajalci orožja. V tem času sta za nas najpomembnejši dve žarišči: ruska agresija v Ukrajini in ameriško-izraelski napad na Iran. Posledice obeh so katastrofalne in nikakršnih resnih znamenj ni, da tisti z največ moči in vpliva za ta spopada iščejo mirne rešitve, saj so za te konflikte v največji meri odgovorni prav oni.
Svet Zpiza podprl ustanovitev nacionalnega demografskega sklada
Dobro je vedetioktober '26Pokojnine Aktualno
Svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je na seji 17. septembra razpravljal o predlogu zakona o nacionalnem demografskem skladu, ki ga je predstavil državni sekretar na Ministrstvu za finance Peter Papež. Gre za pomemben projekt, ki bi moral biti uresničen že pred leti.
Žal se politika o njem ni bila sposobna uskladiti, čeprav se zaveda njegove nujnosti. Cilj predloga zakona je z novimi finančnimi viri zagotoviti dolgoročno vzdržnost sistema obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Z vplačanimi prispevki namreč že dalj časa ni mogoče kriti vseh izdatkov pokojninske blagajne, zato mora manjkajoča sredstva zagotavljati državni proračun.
-
Najemna namenska stanovanja v Ribnici in na Ptuju
Nepremičninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja je septembra odprl nova namenska stanovanja, prilagojena za starejše, v dveh mestih. V Ribnici je na Majnikovi ulici 5 v novem objektu 21 stanovanj v velikosti od 46 do 70 kvadratnih metrov. Na Ptuju, točneje na Potrčevi cesti 52 a, pa stoji nov objekt, v katerem je 30 stanovanj velikosti od 50 do 68 kvadratnih metrov. Obe stavbi in vsa stanovanja so arhitekturno prilagojeni starejšim, zato omogočajo varno, udobno in samostojno bivanje.
-
»Dokler človek sam ne izkusi, težko razume,« je v pogovoru za Vzajemnost povedala upokojena pravnica in naša dolgoletna sodelavka Anka Tominšek o tem, kako doživlja potrebo po dolgotrajni oskrbi. Večina ljudi si želi, da bi jesen življenja preživljali doma. A kaj, ko smo z zakonsko ureditvijo tega pomembnega področja tako dolgo odlašali, da smo se znašli v položaju, ki nam je prinesel novo veliko težavo – pomanjkanje kadrov. Že prej je bilo institucionalno varstvo najbolje urejeno za stanovalce domov in tudi s sprejetjem Zakona o dolgotrajni oskrbi so trenutno največ pridobili prav oni, čeprav je bil zakon sprejet z namenom, da bodo pomoči deležni vsi v domači oskrbi. Teh je več, a jih ne vidimo. A nemočni niso le starejši, ki pomoč potrebujejo tukaj in zdaj, ampak tudi njihovi svojci, ki se morajo znajti, kakor vedo in znajo.
-
Aktualno
Oktobra je začel veljati Zakon o začasnih ukrepih za učinkovitejše izvajanje sistema dolgotrajne oskrbe, ki do konca leta 2027 uvaja nekaj drugačnih rešitev.
Najbolj dobrodošla novost je odprava neenakosti pri plačilih v domovih za starejše (DSO). Stanovalci, ki še nimajo odločbe o dolgotrajni oskrbi, ker so bili v dom sprejeti po Zakonu o socialnem varstvu, zdaj plačujejo precej več kot tisti, ki so že vključeni v novi sistem, ne glede na primerljivo kategorijo oskrbe. Od oktobra plačujejo enako. Dobili bodo tudi dobropis za plačilo institucionalnega varstva za obdobje od 1. decembra 2025 do 30. septembra 2026.
