Aktualno
Prostočasne dejavnosti so pomembne
AKTUALNO
V starosti se prosti čas količinsko poveča, hkrati pa lahko izgubi strukturo in pomen. Zato prostočasne dejavnosti niso zgolj oblika zapolnjevanja časa, temveč pomemben dejavnik za ohranjanje telesnega, duševnega in socialnega zdravja. Obenem starejšim pomagajo ohranjati dnevni ritem, občutek pripadnosti ter zavedanje lastne vrednosti.
Starejši se vključujejo v različne oblike organiziranega življenja, med katerimi izstopajo domovi za starejše, društva upokojencev in centri dnevnih aktivnosti. Kot je pokazala analiza, ki je s pomočjo anketnega vprašalnika nastala leta 2025, so načini preživljanja prostega časa močno odvisni od življenjskega okolja starejših, imajo pa skupne cilje.
Vnuki in stari starši – ko se odnosi zapletejo
AKTUALNO
Odnosi med starimi starši in vnuki so pogosto prepleteni z ljubeznijo, lepimi spomini in pričakovanji. Vendar vedno ni tako. Pojavijo se lahko majhne, nato pa vse večje razpoke, največkrat zaradi šuma v sporazumevanju – slabo razumljenih besed, dejanj ali namenov. Kmalu sledijo napetosti in zamere, ki bolijo obe strani.
Naši sogovorniki razkrivajo zgodbe o medgeneracijskih zapletih, v katerih se pogosto pozablja na dobrobit otroka, ter razmišljanja o tem, kako jih je mogoče razrešiti.
Na prvem mestu je spoštovanje, pravi prof. dr. Christian Gostečnik, redni profesor na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani in direktor Frančiškanskega družinskega inštituta, ter dodaja, da se nenehno srečujejo s težavami, ki nastajajo v odnosih med starimi starši, vnuki in njihovimi starši. »Stari starši so posebna in izjemna oblika vzgoje; niso več vzgojitelji ali učitelji, katerih naloga je otroka usposobiti in ga vpeljati v svet odgovornosti, temveč se odlikujejo po svojih vrednotah in načinu, kako jih posredujejo najmlajši generaciji.
Slovenke med najbolj delovno aktivnimi materami v EU
Povprečna starost slovenskih mater ob rojstvu otrok znaša 31,1 leta, zadnja leta pa rodijo manj kot 17 tisoč otrok na leto, je sporočil Statistični urad RS ob današnjem materinskem dnevu. Slovenija je sicer ena redkih držav, ki materinski dan obeležuje 25. marca, v večini drugih držav ga praznujejo drugo nedeljo v maju.
V zadnjih nekaj več kot 70 letih se je največ otrok rodilo leta 1955, in sicer 32.096 oziroma skoraj dvakrat toliko kot leta 2024, ko jih je bilo le še 16.875. Med njimi je bilo 52,4 odstotka dečkov in 47,6 odstotka deklic. Število rojstev upada ne samo absolutno, ampak tudi relativno. V letih 1954 in 1955 se je na 1000 prebivalcev rodilo 20,9 otroka, leta 2024 pa le 7,9. Med članicami Evropske unije se je predlani največ otrok na 1000 prebivalcev rodilo na Cipru (10,2), najmanj pa v Italiji (6,3). Povprečna starost matere ob rojstvu otroka že od leta 2019 znaša 31,1 leta. leta Še leta 1976 so imele ženske ob prvem porodu v povprečju 22,7 leta. Ob rojstvu prvega otroka pa so bile predlani v povprečju stare 29,6 leta. Delež otrok, rojenih zunaj zakonske zveze, narašča, predlani je znašal 55,5 odstotka. Neporočene matere so rodile 9363 otrok, medtem ko se je v zakonski zvezi rodilo 7512 otrok.
Varni izdelki, opolnomočeni potrošniki
Ob svetovnem dnevu pravic potrošnikov, 15. marcu, Zveza potrošnikov Slovenije opozarja, da varnost izdelkov ni le potrošniško vprašanje, pač pa je tudi vprašanje javnega zdravja.
Gre namreč za velike stroške za zdravljenje bolezni, ki so posledica izpostavljenosti nevarnim kemikalijam v izdelkih, poškodb zaradi uporabe nevarnih izdelkov ter onesnaževanja in neracionalne porabe dragocenih virov. Zato je letošnje geslo: Varni izdelki, opolnomočeni potrošniki.
Na digitalnem trgu je varnost izdelkov postala eno osrednjih vprašanj, saj neposredno vpliva na življenja ljudi, zaupanje potrošnikov in svetovno gospodarstvo. Pri tem je potrošnik najšibkejši člen, saj mu primanjkuje znanja in informacij. Pričakovati, da bomo sprejemali dobro premišljene odločitve, ko denimo ni na voljo podatkov o nevarnih kemikalijah v tekstilu, elektroniki, številu prijavljenih nesreč, ki jih je povzročil določen izdelek, ali o varnostnih pomanjkljivostih, ki so jih odkrili nadzorni organi iz tako imenovanih tretjih držav, je nerealno. Če k temu prištejemo še agresivno oglaševanje, (prikrito) promocijo spletnih vplivnic in vplivnežev in temne vzorce oglaševanja, pa so takšna pričakovanja utopična. Številni odpoklici kažejo, da je vprašanje varnosti izdelkov problematika, ki zadeva vse nas, opozarjajo na zvezi potrošnikov, zaskrbljujoče pa je, da je kar 87 odstotkov odpoklicanih izdelkov še vedno na voljo na spletu.
Praznovanje pomladi s plavajočimi gregorčki
Na predvečer dneva svetega Gregorja (12. marec) marsikje po Sloveniji po vodi spuščajo gregorčke, različne predmete z gorečimi svečami. Na tak način so se nekdaj obrtniki, največkrat čevljarji, simbolično poslavljali od zime in se veselili, da s prihodom pomladi pri delu ne bodo več potrebovali svetilk. Najbolj navdušeni nad tem običajem so otroci, ki že tedne prej izdelujejo plavajoče barčice in druga plovila iz okolju prijaznih materialov.
V torek, 11. marca, jih bodo popoldne spuščali po Gradaščici na Eipprovi ulici v Trnovem v Ljubljani, dogajanje bo popestreno z glasbenimi nastopi in pravljično predstavo Boštjana Gorenca - Pižame (v primeru dežja bo prireditev potekala v Slovenskem etnografskem muzeju). Prav tako bodo gregorčke spuščali po kanjonu Kokre v Kranju, po bajerju v Kropi in potoku v Kamni Gorici, po Stiškem potoku v Stični, po Savinji v Rimskih Toplicah, po Hudinji v Novi Cerkvi, po Dravi v Dravogradu in po številnih drugih krajih.
-
Drage bralke Vzajemnosti, čestitamo vam za vaš praznik, dan žena!Uredništvo Vzajemnosti Zame ni večje uganke, kot je človek
NAŠ POGOVOR
Kot vsaka mišica v telesu tudi možgani najbolj zdravo delujejo, kadar jih redno uporabljamo, pravi upokojena klinična psihologinja in psihoterapevtka Meta Kramar. Sama povedano v polnosti udejanja, kljub temu, da bo junija dopolnila 95 let. Večji del poklicne poti se je posvečala psihoterapiji, zlasti otrok in mladostnikov, več kot trideset let je bila zaposlena na Univerzitetni psihiatrični kliniki v Ljubljani, predavala je na medicinski fakulteti, je tudi soavtorica učbenika Psihoterapija otroka. V pokoju še vedno dejavno spremlja razvoj stroke, piše zgodovino začetkov klinične psihologije, pedopsihiatrije in psihoterapije pri nas, s kolegi je izdala Izbrana dela Leva Milčinskega. Je pobudnica ustanovitve Društva za zgodnji razvoj, ki se posveča tudi senzibilizaciji ljudi v zdravstvenih in socialnih poklicih za čustvene potrebe otrok v najbolj pomembnem obdobju – prvih dveh let življenja.
Privilegij je delati s starejšimi
AKTUALNO
»Način, kako skrbimo za starejše, pove več o stanju družbe kot katerakoli strategija ali zakon,« pravi Suzana Koštomaj, ki je pred enim letom prevzela vodenje Doma starejših občanov Šentjur. Je domačinka, ki pa se je preselila na Koroško, od koder se vsak dan vozi na delo. Verjame, da je za vodenje doma starejših nadvse pomembno poznavanje lokalnega okolja in ljudi. Predvsem pa moraš imeti rad skupnost, v kateri deluješ, poudarja.
V domu je zaposlena že več kot dve desetletji; tja je prihajala že kot dijakinja in študentka. »Hvaležna sem, da sem imela priložnost opravljati delo strežnice, bolničarke, medicinske sestre, pozneje diplomirane medicinske sestre, od leta 2017 do 2024 sem bila namestnica direktorice. Z namenom pridobitve dodatne širine sem se vpisala na doktorski študij Socialne gerontologije na Univerzi Alma Mater Europaea. Prepletanje znanstvene ravni z vsakdanjo prakso mi je v veliko veselje. Trenutno pripravljam doktorsko nalogo, katere glavna nit je paliativna oskrba,« pove Suzana Koštomaj, ki je hvaležna za prehojeno pot, saj tako lažje razume vsakodnevno delo ob postelji stanovalca, stiske svojcev, dinamiko timskega dela in organizacijske izzive. In ve, kaj v domu deluje dobro in kje so priložnosti za izboljšave.
-
Inovativna živila leta 2026
Inštitut za nutricionistiko je že dvanajstič zapovrstjo razglasil najbolj inovativna živila. To so živila, ki so se na trgu znašla v zadnjem letu in jih odlikujejo kakovostne surovine, pogosto lokalnega izvora, izboljšana hranilna sestava ter praktičen način uporabe, pri čemer upoštevajo tudi okus ter vidike trajnosti in tradicije. Letos so nagrade prejeli Žito za proteinski kruh, Pekarna Spar za pecivo Viktor, Amafood za musli brez glutena z jagodami in bananami, Ljubljanske mlekarne za linijo mu skyr, Mlekarna Planika za kefir z vlakninami, Spar za Lukov super zajtrk in Brinino azijsko skledo, Mercator IP za solati iz linije Mercator minute: zelena vitalka in fit mediteranka ter Pr' Poloni in Juriju za bio fermentiran česen. Posebno nagrado za inovativnost v skupini slovenskih tradicionalnih jedi je prejelo podjetje Barty za Anjine domače krape.
-
AKTUALNO
Starejši so pogosto tarče prevar v obliki sumljivih elektronskih in telefonskih sporočil, lažnih nagradnih iger, zavajajočih oglasov, zlasti zdravstvenih nasvetov ter novic, ki namenoma vzbujajo strah ali nezaupanje. Prevaranti namreč izkoriščajo njihove občutke stiske, osamljenosti in zaupanja v avtoriteto.
V poplavi informacij iz časopisov, s televizije, spleta in družbenih omrežij ni vedno jasno, katere so resnične in katere zavajajoče. Zares je težko ločiti zrnje od plev, kot je Forum Festivala za tretje življenjsko obdobje naslovil razpravo o zavajanju in goljufijah na spletu. Koliko je prevar v resnici, ne ve nihče, saj mnogi iz sramu zamolčijo, da so nasedli. Pred njimi pa se lahko zavarujemo le s kritičnim razmišljanjem in izogibanjem nepremišljenemu ravnanju, nujna pa sta tudi sodelovanje institucij in prijava goljufij pristojnim organom.