Aktualno
-
AKTUALNO
Gospoda pri 86 letih so po preboleli hudi pljučnici odpustili iz bolnišnice. Zaradi dolgotrajnega ležanja je močno oslabel, tako da brez pomoči ne more niti vstati iz postelje. Sam ne more več živeti, potrebuje pa vsakodnevno nego, ki mu je otroka, ki bivata v drugem kraju, poleg tega sta še zaposlena, ne moreta zagotoviti.
Med starejšimi pacienti je veliko podobnih primerov. Nekateri nimajo svojcev ali ti ne morejo ustrezno skrbeti zanje. Dogaja se, da pacienta tako hitro odpustijo v domačo oskrbo, da svojci ne utegnejo prilagoditi pogojev za nego, na primer priskrbeti bolniških postelj in ustreznih pripomočkov. Marsikateri niso vešči nege po poškodbah ali pri hujših zdravstvenih stanjih. Kako hude so stiske, dobro vedo socialne delavke v bolnišnicah, ki pogosto pomagajo iskati rešitve.
-
AKTUALNO
V dislocirani enoti Doma starejših občanov Metlika, namenjeni stanovalcem z demenco, so pred kratkim dobili novo terapevtsko pridobitev – avtobus, ki omogoča virtualno vožnjo.
Za začetek so se peljali na morje. Navdušenje med stanovalci, ki so tako rekoč iz vse Slovenije, je veliko in vsak se je spomnil kakšne zgodbe z nekdanjih potovanj na obalo. »V prihodnje bomo v bližini postavili še nekaj klopic in zasadili drevesa ter kot na pravi avtobusni postaji postavili table z imeni krajev, od koder prihajajo naši stanovalci,« razlaga direktorica Ivica Lozar. Ideja, ki je bila presenetljivo hitro uresničena, je bila njena.
-
MOJ POGLED
Prava inkluzija ni zgolj prostor, je kraj, kjer je vsakdo cenjen, slišan in vključen. Neznani avtor
Na kaj pomislite ob besedi inkluzija (vključevanje)? Se vam zdi, da je to le beseda ali jo tudi živite? Pogosto nanjo prisegamo, v praksi pa precej šepamo.
Vsi velikokrat jamramo nad vremenom, posledičnim slabim počutjem, celo že nad polno luno in tudi njenimi menami. Pa res vedno upravičeno?
Udeležila sem se mnogih dogodkov, kjer so se predstavljale skupine oseb s tako ali drugačno prikrajšanostjo, in vedno znova ugotavljam, da se njihove zgodbe še vedno dotaknejo le redkih. A nas je k sreči vedno več. In prav vsak dogodek šteje. Srečujem ljubke downovčke pa gluhoslepe, ki me vedno znova pozitivno presenečajo, pred kratkim pa sem spoznala tudi osebe, ki slikajo z nogami in usti. Ali si to lahko zamišljate? Še z rokami ne znam. Zgodilo se je v Dolu pri Ljubljani v začetku septembra. Bilo je poučno, naravnost nepozabno.
-
Prosti časoktober '25Dom Aktualno
Sveče imajo kot razsvetljava in kot del verskih običajev dolgo zgodovino. Poznamo jih veliko vrst, za različne namene, od aromaterapije do romantične razsvetljave, največ pa jih prižgemo na grobovih, še posebej ob 1. novembru.
Poznali so jih že v starem Egiptu, o čemer pričajo najdbe predmetov, podobnih svečnikom, in nekatere upodobitve na grobovih, narejene pa so bile najverjetneje iz vlaknastih rastlin, prepojenih z živalsko maščobo. Iz živalskega (najpogosteje ovčjega) loja so bile tudi sveče v stari Grčiji, kasneje tudi iz čebeljega voska, prav tako so sveče iz voska poznali v starem Rimu, kjer so jih poleg sicer bolj razširjenih oljenk uporabljali kot vir svetlobe. Na Kitajskem so jih v času dinastije Han, približno 200 let pr. n. št., izdelovali iz čebeljega voska, cimetovega olja in voskov, pridobljenih iz žuželk, na Japonskem pa iz rastlinskih olj, uporabljali pa so jih pri verskih obredih in kot vir svetlobe.
-
oktober '25Zdravje Aktualno Okolje
Zdravilni učinki glasbe in narave
Glasba ima – bodisi s poslušanjem ali aktivnim muziciranjem – globok vpliv na dojemanje kakovosti življenja pri starejših. Njena edinstvena moč je, da prebuja možgane, pomaga aktivirati speče ali poškodovane nevronske povezave, spodbuja gibanje in vzbuja pozitivna čustva. Znane so koristi bivanja v naravi na svežem zraku in naravni svetlobi za splošno dobro počutje. Narava in glasba imata torej prirojeno povezavo – ko ju združimo, zdravilni učinki bivanja na prostem in spodbudna energija glasbe poživijo čute ter predstavljajo osvežujoč odmik...
-
AKTUALNO
Nobenega dvoma ni, da živimo v nekakšnem brezhumornem svetu, v katerem nas bombardirajo s črnimi vestmi in črnogledostjo. Še najbolj žalostno pa je, da se nemalokrat najraje celo nasmihamo tuji nesreči. Vendar pa bi morali bolj ceniti žlahten humor, saj nas razbremenjuje vsakdanjega stresa in tegob.
Kmalu bodo minila štiri desetletja od smrti Franeta Milčinskega – Ježka, nedvomno največjega slovenskega humorista in satirika vseh časov. Le kdo ne pozna njegovih šal, dovtipov, humoresk … »Jaz nisem kulturnik, sem neke vrste komunalna usluga, sem dvorni norec Nj. Vel. Ljudstva. Ne vem, kako se je godilo drugim dvornim norcem, meni gre dobro,« je dejal nekoč. Precej pred Ježkom je češki književnik in scenarist Karel Čapek dejal, da je »humor najdemokratičnejša človeška navada«.
-
Spoštovana urednica,
ob branju vaše uvodne besede Spomin na šolske dni sem se spomnila na svoj začetek šolskih dni, na svojo učiteljico prvega razreda gospo Strmole iz Osnovne šole Tržišče v občini Sevnica, ki je vsa leta mojega osnovnošolskega časa poučevala prvi razred. Naučila nas je pisati, brati, računati do dvajset. Vse črke abecede, velike in male, pisane in tiskane, in vse številke.
Takrat, natančneje leta 1957, ni bilo vrtca ali male šole, otroci iz sosednjih vasi se nismo prej poznali, v razredu nas je bilo okoli 50, kot vidite na sliki, in vsega nas je naučila ena sama učiteljica.
-
PREMIŠLJEVANJA O ŽIVLJENJU
Ne, tega zapisa mi ni pomagala ustvariti umetna inteligenca. In ne, navdiha nisem dobila na družbenih omrežjih, čeprav – v resnici – sem ga. Vam bom povedala, kako.
Morda se me spomnite, bila sem znan obraz s televizije, voditeljica glasbenih in zabavnih oddaj pa pela sem, vodila vse večje prireditve … No, potem sem imela kup otrok in je zame na televiziji zmanjkalo prostora. Pa sem začela učiti druge to, kar sem najbolje znala, nastopanje, samozavest, biti srečen s tem, kar si in kdor si.
Letošnje leto prelomno za starejše
Kaj narediti, da bo Slovenija dežela, v kateri bo vredno in lepo živeti? Na to vprašanje iščejo odgovore na letošnjem že 24. Festivalu za tretje življenjsko obdobje, ki se je včeraj začel v Cankarjevem domu in bo trajal še do četrtka. K skupnemu razmišljanju so povabili vse, od civilne družbe, izvršilne in zakonodajne oblasti do gospodarstvenikov.
Otvoritvene slovesnosti se je udeležil tudi predsednik vlade Robert Golob, ki je poudaril, da je glede na raziskave Slovenija družba, v kateri je v pokoju vredno in lepo živeti. "A ne bomo se zaustavili pri tem, delamo naprej, da bomo to obdržali, predvsem pa še dodatno izboljšali," je zagotovil in poudaril zavezo vlade, da podaja roko vsem v tretjem življenjskem obdobju. Med ukrepi je omenil dolgotrajno oskrbo, ki zajema več storitev z enim skupnim poslanstvom. »To je skrb za tiste, ki so dali vse in zdaj potrebujejo roko z naše strani, ker si to zaslužite," je dejal premier Golob. V nagovoru je delil tudi zgodbo svoje mame po upokojitvi in dodal, da je druženje v tretjem življenjskem obdobju tisto, kar je najbolj pomembno, saj osmišlja ljudi. Predsednik je še zagotovil, da bo vlada še naprej delala v smeri, da bo Slovenija družba, v kateri je v pokoju vredno in lepo živeti.
-
(podpis slike)
Današnji mednarodni dan starejših z geslom Starejši kot gonilna sila na lokalni in svetovni ravni: Naše želje, blaginja in pravice izpostavlja njihov pomen v družbi. Pri nas je prazniku starejših namenjen 24. Festival za tretje življenjsko obdobje, ki se še danes in jutri odvija v Cankarjevem domu in je največji tovrstni festival v Evropi.
