Aktualno
Kako prenesti aplikacijo na telefon?
Prosti časjulij '25Dom Aktualno
DIGITALNI KOTIČEK
Pametni telefoni so postali priročni pomočniki – omogočajo nam, da z njimi ohranjamo stike z bližnjimi, preverjamo vreme, vozne rede, fotografiramo, beremo novice, poslušamo glasbo in še veliko več. Vse te funkcije omogočajo t. i. aplikacije, ki jih lahko prenesete na svoj telefon.
Da jih namestite, potrebujete trgovino z aplikacijami. Za večino telefonov z operacijskim sistemom Android (na primer Samsung, Xiaomi, Motorola, Google Pixel) je to Trgovina Play. V njej najdemo številne brezplačne in plačljive aplikacije: za komunikacijo, zdravje, igre, izobraževanje, e-bančništvo, brskanje po spletu in drugo. Za uporabo morate biti prijavljeni v t. i. Googlov račun, kar pomeni, da imate elektronski naslov pri Gmailu (na primer ime.priimek@gmail.com). Če ga še nimate, si ga lahko preprosto ustvarite kar prek telefona. Če uporabljate iPhone (Apple) ali telefon Huawei, ima namesto Trgovine Play svojo trgovino z aplikacijami – App Store ali AppGallery. Postopki iskanja in nameščanja aplikacij so zelo podobni, zato lahko tudi vi sledite spodnjim korakom.
-
Naročniki lahko objavijo tri brezplačne oglase na leto. Posamezen oglas lahko vsebuje največ 30 besed, pošljite pa ga do 15. v mesecu, da bo objavljen v naslednji številki. Oglase lektoriramo. Oglaševalcem zagotavljamo anonimnost, zato njihovih naslovov ali telefonskih številk ne posredujemo nikomur.
- Če se javljate na oglas, na ovojnico pisma napišite naš naslov ter šifro in številko oglasa, da lahko vaše pismo posredujemo naprej. Odgovarjajte le na male oglase zadnjih dveh mesecev.
- Oglase za objavo in odgovore nanje pošljite na naslov: Zavod Vzajemnost p. p. 134, 1001 Ljubljana, z označbo na kuverti "Mali oglasi".
- Za naročnike so oglasi brezplačni, nenaročniki pa plačajo 20 evrov (fizične osebe) oziroma 50 evrov (pravne osebe). -
MOJ POGLED
Za svoje življenje ste odgovorni sami, zato tega ne prelagajte na druge. Ne verjemite kar vsakomur, ki trosi lepe besede. Anonimni avtor
Nedaleč stran od lokala, v katerem sem sedela, sem zagledala zelo mlado žensko z dojenčkom v mini nahrbtniku. Detece je bilo staro le nekaj mesecev. Mamica je bila čisto drobcena, le trebušček je izdajal poporodne spremembe. Pred seboj je rinila voziček, na njem pa kupe velikih vrečk in vseh vrst prtljage. Detece je dala v avtosedež zadaj in pustila odprta vrata, da je vseskozi kontrolirala, kako je z njim. Nato je začela vestno zlagati prtljago. Videla sem igračke pa stekleničke, pleničke... Mislila sem si, revica je sama prenočila v hotelu.
Stresno in drago preverjanje stanovalcev varovanih oddelkov
AKTUALNO
V Sloveniji naj bi bilo registriranih okrog 45.000 oseb z demenco. Na sprejem na varovani oddelek v domovih starejših jih čaka 3419. Vendar pa je bilo v domovih 16. maja letos po uradnih podatkih ministrstva za solidarno prihodnost na verificiranih oddelkih samo 521 mest, zasedenih pa 532.
Zakon o duševnem zdravju, ki je bil sprejet leta 2008, uveljavljati pa so ga začeli leto kasneje, določa, da lahko oseba z demenco biva na varovanem oddelku doma za starejše s privolitvijo ali brez privolitve. Pogoj, da je oseba z demenco nastanjena na varovanem oddelku, je sklep sodišča praviloma za obdobje enega leta, kdaj tudi samo za pol leta. Ob predpostavki, da je okoli 15 odstotkov demenc reverzibilnih (ko se stanje popravi), je zavrnitvenih sklepov zelo malo. Pri starejših osebah demenca praviloma ni ozdravljiva, najpogosteje gre za alzheimerjevo bolezen. Osebe, ki potrebujejo nastanitev na varovanem oddelku, imajo tako napredovano demenco, da ne morejo odločati o svojih pravicah in koristih, zato o tem odloča sodišče. Drugače je pri konceptu osebnega spremljanja, ko lahko osebo z demenco nastanijo na varovanem oddelku z njeno privolitvijo oziroma odločbo po zakonu o upravnem postopku, kjer lahko uveljavlja sodno varstvo.
Doživljanje smisla je temelj duševnega zdravja v starosti
PREMIŠLJEVANJE O ŽIVLJENJU
Pred nekaj leti sem ob naključnem srečanju spoznal devetdesetletno gospo, ki me je presenetila s svojo vitalnostjo. Bilo je vroče poletje. Povedala je, da gre čez dva dni s prijateljico na počitnice v Dalmacijo. V naslednjih letih sem jo nekajkrat opazil na raznih kulturnih dogodkih. Pred dnevi sem jo srečal v mestu, ko se je s pripomočkom za oporo pri hoji živahno napotila po opravkih. Izmenjala sva nekaj besed. Zaupala mi je, da je stara 96 let. »Izkoristiti moramo vsak dan in se ga veseliti!« je radoživo pripomnila in odšla svojo pot. Pomislil sem, da je najbrž v življenju vedno vedela za pravo pot.
Zlato priznanje za kakovostne odnose
AKTUALNO
Dom za varstvo odraslih Velenje je eden od enajstih domov za starejše v Sloveniji, ki je že leta 2011 vstopil v proces uvajanja modela Kultura usklajenih odnosov (KUO). Pred kratkim pa so prejeli prestižno priznanje zlate stopnje kakovosti, ki potrjuje, da pri njih odnosi niso le del delovnega procesa, temveč srce vsega, kar počnejo.
KUO je sodoben model dela, razvit za domove starejših in posebne socialnovarstvene zavode, ki temelji na človekovem dostojanstvu, avtonomnosti in individualiziranem pristopu. Osnovno vodilo modela je vzpostavljanje kakovostnih odnosov med stanovalci, zaposlenimi, vodstvom in svojci, pri čemer v ospredje postavljajo skladnost med tem, kar posameznik doživlja, in tem, kako ga dojemajo drugi. Takšna skladnost ustvarja okolje zaupanja, spoštovanja in motivacije za delo. KUO poudarja personalizacijo storitev in normalizacijo življenja v domu. Personalizacija vključuje prilagajanje bivalnega okolja željam in navadam stanovalcev, medtem ko normalizacija omogoča življenje, ki je čim bolj podobno življenju pred prihodom v dom.
-
ZA SLOVENSKE ZMAGE
Denar je sveta vladar. To pravilo velja tudi v mednarodnih odnosih. Ta čas jih obvladujejo ZDA oziroma predsednik Donald Trump. Za svoje vodilo je razglasil geslo Najprej Amerika. In tega se drži. Uvedel je drastične uvozne carine, zahteva povečevanje stroškov za obrambo v državah, ki so članice zveze Nato. Pri carinah je nekoliko popustil, ko so mu povedali, da lahko ta sprememba prizadene tudi ameriško gospodarstvo, saj bi prizadete države (zlasti Kitajska) uvedle podobne ukrepe pri uvozu ameriškega blaga. Amerika pač ni edina zvezda na nebu. Pozornosti je vredna tudi Trumpova zahteva za povečanje sredstev, namenjenih obrambi, zlasti v državah Evropske unije (tudi v Sloveniji). Vojna v Ukrajini je seveda spremenila varnostne razmere v Evropi, zato je odločitev o krepitvi obrambnih sposobnosti razumljiva. V ozadju Trumpovih zahtev pa je tudi posel, saj članice zveze Nato približno polovico orožja kupujejo od ameriških orožarskih podjetij.
Ko se naučiš slišati sebe … pride ljubezen
PREMIŠLJEVANJA O ŽIVLJENJU
Pri enainpetdesetih sem šla na čisto pravi potapljaški tečaj, tistega z jeklenko. Resnica je, da se mi niti sanjalo ni, v kaj se spuščam, saj do takrat niti plavanja z masko nisem obvladala. Vztrajala sem. Ko sem opravila tudi praktični del zaključnega izpita, potop z učiteljem, sem bila srečna do neba.
Sčasoma mi je postajalo jasno, da me je v to avanturo porinilo moje nezavedno, ki je hotelo, da se spopadem s preživetvenim strahom. Pod vodo je priplaval ven v vsej svoji veličini. Danes sem globoko hvaležna, da sem sledila vzgibu nezavednega. Vzgib je preglasil moj razum, ki deluje kot švicarska ura, za trenutek so se ugasnile rdeče luči in tako sem se znašla v toku potapljaške avanture. Ta se je mojim najbližjim, ki so dobro poznali moj strah pred glavo pod vodo, zdela kot skok v bazen brez vode. Če pogledam nazaj, je bilo res tako, a sem po kdo ve kakšnem čudežu vseeno skočila – in preživela. Pomagala mi je, da sva se s preživetvenim strahom soočila na vse ali nič in se na izpitnem potopu tudi pobotala. Učila sem se ga sprejemati in se začela pogovarjati z njim. Sprejela sem celo, da bo del njega za vedno ostal z menoj, saj je bil dolgo moj nezavedni sopotnik. Kljub temu sem sklenila, da se ne bom več potapljala. Dovolj za to inkarnacijo, sem sklenila.
Dnevi medgeneracijskega sožitja
AKTUALNO
Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani se bodo med 11. in 12. junijem odvili peti Dnevi medgeneracijskega sožitja, ki jih organizira Zveza društev upokojencev Slovenije (Zdus).
Dogodek, s katerim promovirajo pozitivno podobo staranja, odpravljajo predsodke in stereotipe o starosti ter spodbujajo vključenost in sožitje generacij, ponuja bogat strokoven in kulturni program. Otvoritvena slovesnost bo potekala ob glasbeni spremljavi Godbe ljubljanskih veteranov in z nagovori predsednice Republike Slovenije Nataše Pirc Musar, ministra za solidarno prihodnost Simona Maljevca, predsednice Zdusa Zdenke Jan in predsednice Mladinskega sveta RS Eve Kotnik. V nadaljevanju bosta dve okrogli mizi: o kohezijski politiki ter pokojninski reformi. Dan pa bo zaokrožilo 47. državno srečanje pevskih zborov s pozdravnim nagovorom ministrice za kulturo Aste Vrečko.
Dolgotrajna oskrba: zdaj gre zares
AKTUALNO
Z junijem so na 16 vstopnih točkah, ki delujejo pri centrih za socialno delo, začeli sprejemati vloge za dolgotrajno oskrbo, prvega julija pa naj bi začeli izvajati storitve.
S skupino študentov Fakultete za socialno delo, torej prihodnjih socialnih delavcev, ki bodo v naslednjih letih nepogrešljivi pri izvajanju zakona o dolgotrajni oskrbi, smo obiskali Center za socialno delo Posavje v Krškem. Tu so januarja uradno vzpostavili vstopno točko, ki bo prevzela sprejem vlog in koordinacijo za celotno Posavje. Vodja vstopne točke je Carmen Rajer, magistrica sociologije in svetovalka za dolgotrajno oskrbo, ki pravi, da so se na nove zadolžitve dobro pripravili, v njeni skupini so svetovalke za dolgotrajno oskrbo...
