Aktualno
Upokojitev – nova življenjska veščina
PREMIŠLJEVANJA O ŽIVLJENJU
Mitja Miklavec, polkovnik Slovenske vojske v pokoju
Večina o upokojitvi razmišlja kot o cilju. Desetletja vstajajo zgodaj, opravljajo svoje delo, vzgajajo otroke, plačujejo račune in želje odlagajo na čas, ko bodo imeli več prostosti. Pogosto si rečejo: »Ko bom upokojen(a), bom končno zaživel(a).« Tako razmišljanje je razumljivo, vendar nekoliko zavaja. Upokojitev sama po sebi še ne prinese zadovoljstva, človeka ne spremeni čez noč in ne izbriše vseh skrbi. Je novo življenjsko obdobje, ki terja drugačen način razmišljanja, nove navade in nov pogled nase.
-
september '26Prehrana Aktualno
Ribe iz pločevinke so odličen prehranski vir
Konzervirane ribe so bile nekoč predvsem praktična zaloga za dneve, ko ni bilo časa za kuhanje, danes pa jih prehranski strokovnjaki vse bolj cenijo tudi zaradi njihove hranilne vrednosti. Sardine, losos, skuša, sardoni in tun v pločevinki so preprost način, kako v prehrano vključiti več kakovostnih hranil. Te ribe spadajo med najboljše prehranske vire maščobnih kislin omega-3, ki jih telo samo ne proizvaja, zato jih moramo dobiti s hrano. Maščobne kisline omega-3 so povezane z zdravjem srca in možganov, njihove protivnetne lastnosti pa lahko...
Nepremičninski sklad z novimi stanovanji za starejše
Dobro je vedetiseptember '26Aktualno
Nepremičninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja je že skoraj tri desetletja osrednja institucija, ki zagotavlja najemna stanovanja za starejše v Sloveniji. Njegov ustanovitelj in edini družbenik je Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, njegovo poslanstvo pa je opredeljeno z zakonom, tudi z ZPIZ-2.
Kakšna bo njegova usoda v prihodnje, predvsem njegov pravni status, bo odvisno od tega, kakšne rešitve bo vseboval nastajajoči zakon o nacionalnem demografskem skladu. Ta med drugim predvideva tudi prenos naložb Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v lastništvo sklada.
Obetajo se spremembe pri dolgotrajni oskrbi
Ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve je v javno razpravo poslalo predlog interventnega zakona o dolgotrajni oskrbi. Kot je dejala ministrica Mateja Ribič, želijo odpraviti neenakosti pri plačevanju storitev, poenostaviti administrativne postopke in pridobiti nove kadre. Predlog so pripravili skupaj z uporabniki, izvajalci in drugimi deležniki, v državnem zboru naj bi ga obravnavali po nujnem postopku in ga sprejeli do 1. oktobra.
Predlog ima štiri ključne točke:
1. Izenačitev stanovalcev pri plačevanju storitev v institucionalnem varstvu. Zdaj namreč stanovalci domov za starejše, ki so že vključeni v sistem dolgotrajne oskrbe, plačujejo le stroške bivanja in prehrane. Torej za iste storitve plačujejo manj kot stanovalci, ki so bili v dom sprejeti po zakonu o socialnem varstvu. Zanje bodo zato opravili poračun od 1. decembra 2025 dalje v obliki dobropisa. Tega bodo stanovalci porabili za plačevanje storitev dolgotrajne oskrbe v prihodnje. Prejeli ga bodo vsi plačniki, tudi tisti svojci in občine, ki doplačujejo del domske oskrbe. Tako se ne bo več dogajalo, da bi dva uporabnika za iste oziroma primerljive storitve plačevala različne položnice, je dejala ministrica. Po oceni ministrstva je višje položnice plačevalo okoli 3000 stanovalcev.
V spomin prof. dr. Jožetu Ramovšu
Sredi poletja je odšel izjemen človek, vrhunski strokovnjak, raziskovalec in humanist izredni profesor dr. Jože Ramovš, ki je bil tudi dolgoletni sodelavec Vzajemnosti. S svojim znanjem, modrostjo in neizmernim čutom za sočloveka je veliko prispeval k razumevanju človeka, odnosov, staranja ter iskanju smisla tudi v preizkušnjah. S hvaležnostjo se ga bomo spominjali.
Za julijsko številko je napisal svoj zadnji članek, v katerem je razmišljal o zadovoljnem staranju. Tako kot vedno je besedilo zaključil s pozitivnimi besedami: »Moja vrednost je v tem, kar sem: moje življenje, to, kar sem naredil dobrega, doživel lepega in zdržal hudega. … In do zadnjega diha sebe dograjujem v dobrega človeka.«
Večja varnost v prometno umirjeni soseski
Na Dunaju si nenehno prizadevajo za bolj trajnostno in prijazno urbano okolje. Nedavno so predstavili načrte za ureditev novih prometno umirjenih sosesk.
V stanovanjskih soseskah, urejenih po vzoru londonskih »Low Traffic Neighbourhoods«, so predvideni enostavni in zato cenovno dostopnejši ter hitreje izvedljivi ukrepi za zmanjšanje tranzitnega avtomobilskega prometa. Med njimi so spremembe prometnih ureditev, postavitev korit z rastlinami, nove klopi, talne poslikave in drugi elementi tako imenovanega taktičnega urbanizma, ki omogočajo hitro in učinkovito preobrazbo javnega prostora. Pilotni projekt bodo začeli jeseni v 12. dunajskem okrožju Meidling na območju okoli ulice Wolfganggasse. Predvidene so nove pešcone, spremenjen prometni režim z novimi enosmernimi ulicami ter postavitev mobilnih zelenih in sedežnih elementov. Ukrepi bodo prispevali k zmanjšanju hrupa in onesnaženosti zraka, povečali bodo prometno varnost ter ustvarili prijetnejše pogoje za pešce in kolesarje.
S selitvami sta najbolj povezani Avstrija in BiH
Po podatkih Statističnega urada RS se je v prejšnjem letu v Slovenijo priselilo 30.854 prebivalcev, iz države pa se jih je odselilo 22.335. Priselitve so se zmanjšale za 7 odstotkov, med priseljenimi je skoraj 4.000 državljanov Slovenije in 26.900 tujih državljanov. Odselilo pa se je 4.900 slovenskih in 17.400 tujih državljanov. Selitveni prirast je bil za 26 odstotkov nižji kot leta 2024: priselilo se je 8.519 prebivalcev več, kot se jih je odselilo, vendar je med njimi veliko več tujih državljanov.
Po ideji prebivalcev nastal nov park
Iz sosednje Avstrije prihaja uspešen primer vključevanja občanov v oblikovanje javnega prostora. V dunajskem okrožju Simmering so na pobudo meščanov junija odprli Naravni in doživljajski park Sonnenland, kjer bodo imeli prebivalci imeli veliko priložnosti za gibanje, sprostitev in medgeneracijsko druženje.
Na novo urejenem območju ob ulici Werkstättenweg so na voljo sodobne površine za gibanje in rekreacijo, naravni prostori za oddih, igrala in skupnostni vrtovi. Osrednji del parka je gibalni park za vse generacije z različnimi vadbenimi elementi, otočkom za kalisteniko (vadba za krepitev mišic), labirinti in dostopnimi igrali. Velik travnik je idealen za piknike in jogo, obiskovalci pa lahko preizkusijo tudi pot za bosonogo hojo ter elemente za razvijanje ravnotežja, koordinacije in motoričnih spretnosti. Naravni del parka z zasaditvami divjih trajnic in grmovnic omogoča oddih sredi mesta, v delu, ki ni dostopen javnosti, pa je življenjski prostor za rastline in živali.
V Štanjelu so odprli prenovljeno Natalijino hišo
V Štanjelu je Natalijina hiša novo vstopno središče v znameniti Ferrarijev vrt in Ferrarijevo vilo. V hiši, veliki zgolj 138 kvadratnih metrov, so uredili stalno muzejsko zbirko o Maksu Fabianiju ter prostore za druženje in lokalna društva.
Hiša je ime dobila po Nataliji Ščurk, soprogi enega od arhitektovih nečakov. V njej je prebivala v dvajsetih in tridesetih letih prejšnjega stoletja, slovela je po gostoljubnosti in družabnosti ter se prebivalcem Štanjela tako priljubila, da se je starejši v zgodbah še danes spominjajo. Hišo izpostavljajo tudi kot enega prvih primerov dediščinskega velnesa pri nas. V prostoru, kjer je predstavljen Fabianijev vodni sistem, pravijo mu tudi vodni bar, se obiskovalec lahko ustavi in si natoči kozarec vode, stopi na teraso z razgledom na dolino pod Štanjelom, vse skupaj pa ustvarja ozračje počitka in miru.
Pohodniška pot: Zeleno srce Krasa
Carsus Trail, Zeleno srce Krasa, se imenuje krožna, lahko dostopna pohodniška pot, ki povezuje sedem občin v Sloveniji in Italiji in vodi od Mediterana do Julijskih Alp in celo Dolomitov. Geografsko se zarisuje v obliki srca in ne povezuje le narave in kulturnih znamenitosti, ampak tudi nekdanje pogorišče največjega požara v zgodovini Slovenije leta 2022, kjer danes poganja novo življenje.
Na 103 kilometrih, razdeljenih na šest etap, pohodniki prehodijo občine Miren–Kostanjevica, Renče–Vogrsko, Komen, Nova Gorica, Doberdob, Devin–Nabrežina in Sovodnje ob Soči. Pot vodi skozi izjemno okolje Nature 2000 in med suhimi zidovi na seznamu nesnovne dediščine Unesca, od rodovitne Vipavske doline in kraških planot do morskih klifov, izvirov Timave in Doberdobskega jezera. Med postanki lahko obiščete Pomnik miru na Cerju, grad Rihemberk, staro jedro Štanjela, Devinski grad, prazgodovinska gradišča in ostaline prve svetovne vojne. Vmes vas bo vseskozi navduševala dragocena kamnita dediščina Krasa.