Aktualno
-
Leta so le številka, povezuje nas ples
Nekega spomladnega jutra sem se zbudila z mislijo: Kaj, če bi upokojenke plesale? Iz radovednosti sem pogledala na svetovni splet. In kaj sem ugotovila? Veliko je skupin, ki plešejo ples v vrsti. Zdelo se mi je, kot da me je misel našla ob ravno pravem času, saj sem prav takrat spoznala Ano. Pogumno sem jo vprašala, ali bi bila pripravljena priti v Selško dolino in nas naučiti prvih plesnih korakov. Po krajšem premisleku je povabilo prijazno sprejela.
Plesne sanje so se tako začele uresničevati 3. marca 2022 v Dolenji vasi. Sprva so bili koraki previdni, skoraj sramežljivi, kot da tipajo pomladno travo pod nogami. A z vsakim taktom glasbe so postajali lahkotnejši. Nasmehi so se širili čez obraze, koraki so postajali mehkejši in bolj usklajeni. Nadaljevale smo v kulturnem domu v Železnikih, kjer sta nas pričakala večji prostor in nova energija. Včasih se zgodi, da se poti razidejo, in tako je iz naše nastala še ena skupina. Prav v tem je čar, da vsaka pot najde svojo smer.
-
Dobro počutjemaj '26Oskrba Aktualno
PRILOGA UVODNIK
S starostjo pešata naša telesna in duševna moč, postajamo počasnejši, okornejši, lahko tudi vse bolj pozabljivi, pridružijo se različne bolezni. Pogosto je težko priznati, da potrebujemo pomoč pri opravilih, ki smo jih nekoč naredili z lahkoto.
Vsi si želimo, da bi tudi v starosti živeli doma, v okolju, ki smo ga vajeni in na katero nas vežejo številni spomini, in blizu domačih. Zato je, če je le mogoče, domača oskrba najboljša. Pri tem ni pomemben le servis storitev, ampak predvsem medčloveški odnos. Pri oskrbi je potrebno veliko potrpljenja, razumevanja in prilagajanja. Prof. dr. Jože Ramovš, predstojnik Inštituta Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje, pravi, da lep odnos z bližnjimi daje človeku najlepše trenutke do zadnjega diha. V tem sožitju se razvijamo sami in skupnost.
-
Obnovljiva naročilnica za tri leta
Kroničnim bolnikom s stabilnim stanjem je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije lani podaljšal veljavnost obnovljive naročilnice za medicinske pripomočke z enega na tri leta. Pri inkontinenci na primer osebni zdravnik na naročilnico zapiše stopnjo inkontinence in število kosov plenic oziroma predlog na dan (običajno 4, ob pridruženih težkih stanjih pa 5). Bolniku oziroma svojcem tako ni treba vsake tri mesece po novo naročilnico, pač pa prevzamejo pripomočke pri dobavitelju.
-
Aktualno
Spoznajte bogato ustvarjalnost upokojencev
Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani bo 3. junija potekal Dan medgeneracijskega sožitja, ki ga pripravlja Zveza društev upokojencev Slovenije. To je priložnost za odkrivanje pozitivne podobe staranja in krepitev sožitja med generacijami ter za aktualne razprave, saj bodo udeleženci okrogle mize razpravljali o izzivih dolgotrajne oskrbe. Častna pokroviteljica dogodka je predsednica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar. Po slavnostnem odprtju s pestrim kulturnim programom boste lahko preverili, koliko kreativnosti, spretnosti in...
Ali kot družba izgubljamo empatijo
Aktualno
Kakšen je pravzaprav naš odnos do starosti? Kaj lahko družba stori, da bi dostojanstveno staranje postalo samoumevno, ne pa odvisno od pomoči institucij ali človekoljubnih organizacij? Kako lahko vsak med nami prispeva k bolj dostojnemu življenju starejše generacije?
Na ta vprašanja so iskali odgovore udeleženci okrogle mize z naslovom Starost med dostojanstvom in revščino: ali kot družba izgubljamo empatijo?, ki jo je organiziral Rdeči križ Slovenije – Območno združenje Ljubljana. Ugotavljali so, da družbo še vedno zaznamujejo predstave o starejših kot nemočnih, neproduktivnih in odvisnih, kar zmanjšuje pripravljenost za solidarnost. Človekoljubni delavci ugotavljajo, da se družba na dobrodelne akcije, namenjene otrokom ali družinam v stiski, odziva množično, medtem ko je odziv na zbiranje pomoči za starejše slabši. Strinjali so se, da je dolgoživost kazalnik družbenega razvoja in bogastva, na kar smo lahko ponosni, vendar moramo zagotoviti, da bodo vsi starost preživeli dostojanstveno.
-
Ljudje smo zelo podobni mravljam, ki neutrudno gradijo mravljišče in se podviga ne ustrašijo, tudi če so majhne in krhke. Skupaj ustvarijo neverjetno veliko domovanje. Tudi ljudje iz dneva v dan nekaj ustvarjamo, gradimo in urejamo. Brez neomajne volje in cilja bi težko kaj dosegli. Tako dela nikoli ne zmanjka.
Pri prenovi družinske zidanice smo našli veliko predmetov in orodja, ki so skozi čas izgubili pomen, a pričajo o nekem drugem času in bolj trdem življenju, kot ga poznamo danes. Zagotovo bomo nekaj stvari ohranili, med njimi štedilnik na drva, na katerem je tašča skuhala odlična kosila, kadar se je ob večjih praznikih in v vinogradu zbrala družina. Obenem je prijetno ogrel prostor. Posebno mesto bo dobil tudi francoski porcelan, ki prehaja iz roda v rod že desetletja in je bil na mizi le ob posebnih priložnostih.
-
Aktualno
V zadnjem času pogosto pišemo o primerih goljufij v povezavi z bančnimi storitvami, spletnimi nakupi ali kriptovalutami. S tem vas želimo spodbuditi k večji previdnosti, saj goljufi radi ciljajo zlasti na starejše, ker naj bi bili ti bolj zaupljivi in jih lažje prepričajo k nepremišljenim dejanjem.
Prevaranti so zelo iznajdljivi in vedno znova najdejo nove načine, kako ogoljufati čim več ljudi ter si pridobiti korist. Prevare so skrbno organizirane in se pojavljajo po vsem svetu. Tudi domači prevaranti pogosto uporabljajo na tujih tleh preizkušene metode. Med njimi je vse več takih, pri katerih storilci skušajo pridobiti denar z zavajanjem po telefonu. Tako se že dlje časa v različnih državah pojavlja goljufija, znana kot »vnukova prevara«. Posebna je zato, ker trka na čustva in izkorišča skrb za bližnje. Klicatelj se običajno predstavi kot znanec vnuka ali nečaka, ki se je znašel v stiski, ali pa se pretvarja in skuša pridobiti zaupanje s trditvami, kot je »Saj veš, kdo je pri telefonu«. Marsikdo bi ob pozivu, da je bližnji sorodnik »imel nesrečo, da nujno potrebuje denar za operacijo v bolnišnici, zato ga čim hitreje posredujte«, šokiran razmišljal, kako čim prej pomagati.
Svet Zpiza nasprotuje predlogu zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije
Na današnji izredni seji, ki je bila sklicana na pobudo predstavnikov sindikatov, je svet Zpiza soglasno nasprotoval predlogu zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, ki predvideva tudi posege v obvezno pokojninsko zavarovanje, saj jih vidijo kot rušenje temeljnih načel sistema. Na seji pa ni bilo predstavnikov delodajalcev.
Predlog zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, ki so ga 10. maja v Državni zbor vložili trojček NSi, SLS in Fokus ter Demokrati in Resnica, je bil v prvi obravnavi ocenjen kot primeren za nadaljnjo obravnavo. Danes so ga obravnavali na odboru DZ, v ponedeljek pa naj bi ga obravnavali na izredni seji DZ.
-
Prosti časmaj '26Kultura Aktualno
Spoznajte jih
Razstave upokojenih ljubiteljskih slikark in slikarjev v prostorih uredništva Vzajemnosti so stalnica že skoraj četrt stoletja. Tokratna je malce posebna, saj predstavljamo dela članic Likovne skupine pri Univerzi za tretje življenjsko obdobje Logatec.
Slike so prispevale Marija Čar, Bojana Čik, Zdenka Gorenc, Ana Jaklič, Antonija Jeraj, Lidija Mihelčič, Anica Nartnik, Snežna Oblak, Vidica Bandur Jazbec ter mentorica Darja Rupnik Krušič. Večina si je želela slikati že v mladosti, pa takrat ni bilo priložnosti, so jo pa z veseljem izkoristile po upokojitvi. Likovna skupina deluje deveto leto, a je le ena članica v njej od začetka. Stalna skupina se je izoblikovala pred štirimi leti, pred kratkim pa se jim je pridružila še ena članica, tako da jih je zdaj deset. »Prav lepo smo se ujele.
Neomajna sla po oblasti in vplivu
Za slovenske zmage
Kam se obrača naš svet? Ali je še kaj upanja, da prihodnost ne bo tako temna, kot je mogoče razberati iz vsakodnevnih poročil? Če se ozremo po svetu, je razlogov za optimizem malo.
Najprej o razmerah, ki jih občutimo vsak dan ob obisku trgovin. Vse se draži, trgovci nas zavajajo z lažnimi popusti, ki praviloma prikrivajo rast osnovnih cen. Najbolj skrbi podražitev hrane, saj si tisti z najnižjimi dohodki ne morejo več privoščiti osnovnih živil. Dobički pa se neverjetno povečujejo. V nasprotju z državami, v katerih je dobiček temeljno vodilo odnosov v družbi, so pri nas ta nasprotja malo manjša zaradi gospodarske politike države, ki je opredeljena tudi v naši ustavi.
