Aktualno
Konferenca, ki je postregla tudi z rešitvami
Dobro je vedetinovember '25Pokojnine Aktualno
V prejšnji reviji smo predstavili prvi del 8. konference pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki je bila septembra v Portorožu, njena osrednja tema pa je bila nova pokojninska reforma. Tokrat povzemamo glavne ugotovitve iz drugega dela, kjer so bili predstavljeni demografski podatki, ki so bili temeljni razlog za reformo, stanje gospodarstva ter poudarki predlaganih rešitev.
Ugledni gostje so skušali odgovoriti na vprašanje, kako bodo na izvajanje pravice do socialne varnosti vplivali današnji demografski trendi in trg dela. Dr. Andraž Rangus, raziskovalec Inštituta za ekonomska raziskovanja, je predstavil velike izzive pokojninskih sistemov po svetu, ki izhajajo iz demografskih sprememb, strukturnih sprememb na trgu dela in fiskalnih omejitev. Pri tem je poudaril vlogo solidarnosti kot temeljnega načela, ki presega golo finančno vzdržnost sistemov in vključuje vprašanja pravičnosti, delitve tveganj in medgeneracijsko pogodbo. Trenutno je največje število delovno aktivnega prebivalstva v azijskem svetu, medtem ko je najmlajša delovna sila na afriški celini. Močan vpliv na trg dela bodo imele avtomatizacija, digitalizacija dela in umetna inteligenca, kar bo zahtevalo vedno večje prilagajanje delovne sile. V širšem kontekstu demografije je poudaril tudi naš odnos do okolja in porabe energije.
Lidija Šubelj je nova predsednica sveta Zpiza
Dobro je vedetinovember '25Pokojnine Aktualno
Na septembrski seji je svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije imenoval novo predsednico sveta zavoda do izteka mandata, se seznanil s poročilom o poslovanju Kapitalske družbe v lanskem letu in predlogom zakona o institutu za medicinsko in drugo izvedenstvo na področju socialne varnosti, razpravljal pa je tudi o kadrovski problematiki na zavodu.
Dosedanji predsednik sveta zavoda Danijel Kovač je odstopil, ker se je zaposlil na zavodu. V tem mandatu, ki traja do februarja 2026, ta funkcija pripada predstavnikom vlade. Na septembrski seji je svet za novo predsednico soglasno izvolil Lidijo Šubelj, generalno direktorico direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki zelo dobro pozna področje pokojninskega in invalidskega zavarovanja, saj je bila pred tem kar dolgo časa zaposlena na zavodu, nazadnje kot direktorica sektorja za izvedenstvo.
-
Za slovenske zmage
Ameriški predsednik Trump, generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte, predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen nam dopovedujejo, da morajo evropske države korenito povečati stroške za obrambo, če si želijo zagotoviti varnost v teh negotovih mednarodnih razmerah. Ameriški predsednik je evropske članice zveze Nato zelo jasno pozval, naj dvignejo prispevek za obrambo na pet odstotkov BDP, s čimer bi v prihodnjih letih zbrale okoli 800 milijard dolarjev. Glede na dejstvo, da članice zveze Nato velik del orožja kupujejo v ZDA, bi povečanje teh nakupov še okrepilo ameriško orožarsko industrijo.
-
Obisk sejma ročnih del v Vincenzi
Tretjo oktobrsko soboto smo se bralci Vzajemnosti v organizaciji potovalne agencije Alpetour z dvema avtobusoma odpravili v Vincenzo na ogled sejma ročnih del Ambiente. Tradicionalni sejem je pravi raj za ustvarjalce. Na njem se najde vse za vsakogar. Od raznobarvnih gumbov vseh velikosti in oblik, prtičkov, preje za kvačkanje in pletenje do veliko različnih materialov za izdelavo nakita in torbic. Na sejmu potekajo tudi razne delavnice in predstavitve. Tisti, ki so želeli, so se lahko z vodnico odpravili na ogled mesta Vincenza, kjer je nastala fotografija. Po ogledu mesta smo se zadovoljni in polni lepih vtisov odpravili prodi domu. (Besedilo in fotografija: Maja Skube)
-
Aktualno
Spoštovana urednica,
revija Vzajemnost je izvrstna in v njej nikoli nisem našla nobene pomanjkljivosti. Vseeno pa vam predlagam rubriko Smeh ni greh, v kateri bi bralci, ki imajo smisel za humor, pošiljali kratke smešnice iz svoje mladosti oziroma življenja. Pošiljam vam eno iz svoje aktivne dobe, ki mi še danes pri 88 letih pričara nasmeh. Želim vam veliko zadovoljstva pri urejanju mesečnika, zdravja in dobre volje. Tule je moja zgodba z naslovom Kako dolgo pa tole traja?
Pozno poleti smo sedeli v frizerskem salonu, pisalo se je leto 1962. Jaz pod havbo, ki je zadušila vse druge zvoke naokoli. Na drugi strani je moja frizerka zaključevala pričesko drugi stranki. Naenkrat opazim, kako se je frizerka obrnila, mi pomahala, nato pa sta se obe z gospo na stolu nasmejali. Potem ko sem sama prišla na končno obdelavo, se mi je frizerka, s katero sva se kar dobro poznali, opravičila in mi povedala vzrok njunega smejanja na moj račun. »Poglejte no, tisto žensko. Marija sveta, koliko časa pa že nosi? Lani sem jo že videla nosečo,« je stranka začudeno spraševala frizerko, čemur sta se družno nasmejali. Vprašanje je bilo logično. Doma me je čakala devetmesečna hči, ki ni niti še hodila, jaz pa sem bila spet noseča in sem čez dva meseca ponovno rodila. In ker se je – po bogve kakšni logiki – porod zavlekel, sem porabila več porodniškega dopusta že prej, tako so mi potem ostali le še štirje meseci dopusta. To pa ni bilo več smešno.
Osamljenost ni le osebna stiska
november '25Zdravje Oskrba Aktualno
Dolgotrajna osamljenost povečuje tveganje za nastanek duševne stiske in bolezni ter ogroža osnovno človekovo dostojanstvo. Svetovna zdravstvena organizacija jo opredeljuje kot tretji steber zdravja, poleg telesnega in duševnega, in že opozarja na epidemijo. Več kot tretjina Evropejcev, to je 50 milijonov ljudi, se vsaj občasno počuti osamljena.
Največ osamljenosti je v Severni Ameriki, najmanj pa v Afriki. Pri nas je po raziskavi Share vsaka peta oseba, stara nad 50 let, osamljena, od tega štirje odstotki izrazito, med njimi je več žensk in starejših. Dolgotrajna osamljenost ima na zdravje enak učinek kot 15 pokajenih cigaret na dan, povečuje tveganje tudi za druge bolezni, na primer za demenco za kar 58 odstotkov, za srčne bolezni za 29 odstotkov, za 32 odstotkov se zviša možnost za možgansko kap.
Stereotipi o zaželeni mladosti in betežni starosti
Aktualno
Vsi stari ljudje so enaki, slabotni, počasni, zgubani, senilni, neučinkoviti, sitni, niso več sposobni za zahtevnejše delo, starost je nesmiselno obdobje …
Stereotipov o starosti, izkrivljene sodbe in posplošitve je s povečanjem števila starejših ljudi vse več. Širijo se kot nevidna mreža in žal vplivajo tudi na generacijsko odtujenost, na socialno izključenost cele generacije in siromašenje medčloveških odnosov. Kdaj in kako smo kot družba začeli pristajati na tako vedenje, so ugotavljali v Zvezi društev za socialno gerontologijo Slovenije. Kot je pojasnila mag. Mateja Prosen, so nekdaj pod isto streho bivale različne generacije, kar je predstavljalo varnost za starejše družinske člane in zgled za mlajše. Danes pa mnogi mlajši s starejšimi v realnem življenju pogosto sploh ne pridejo več v stik. Nekateri celo opozarjajo, da je povsem nekritično čaščenje mladosti tudi svojevrsten strah pred smrtjo, ki jo – tako kot starost – umikamo nekam v kotičke bolnišnic in pokopališč.
-
Vsak je kdaj rad sam, da umiri misli in se odpočije. Nihče pa si ne želi biti osamljen. Verjetno je najhuje, če se tako počutiš, ko je okrog tebe polno ljudi. V razvitem svetu postaja osamljenost vse večji problem, ker ne živimo več v razširjenih družinah, ampak vsak bolj zase. Ali je sploh čudno, da je vse več starizma?
Pri nas smo živeli skupaj s staro mamo in od nje sem se marsikaj naučila. Z njeno pomočjo sem še kot osnovnošolka spekla prvi kruh v krušni peči, da bi presenetila mamo, ki se je vračala iz bolnišnice. Čeprav se je bala, kako nama bo uspelo, ker je bila že v letih in že dolgo ni več pekla, je na koncu popustila. Spomnim se le, da so se njene roke tresle bolj kot po navadi, a ko je bil kruh pečen in je dišalo daleč naokoli, sva bili obe presrečni in nasmejani do ušes. Danes vem, da je bil to zahteven podvig, a sva ga skupaj zmogli.
-
ANKETA
Sogovornike smo povprašali, kako dobro poznajo svoje prednike in njihovo življenje.
Suzana Javeršek, moderatorka sistemske postavitve družine in poslovnih sistemov, Sora pri Medvodah: »Poznavanje lastnih korenin mi pomaga razumeti, kdo sem. Ko sem izvedela več o stiskah in travmah v svoji družini, sem lažje razumela tudi sebe. Sistemska postavitev družine mi je pokazala in mi dala orodje za razreševanje, kako se vzorci in bremena prenašajo iz roda v rod, pogosto tudi več generacij nazaj. Tudi če svojih prednikov ne poznamo, se nerazrešene bolečine lahko prenašajo naprej po družinski liniji.«
-
Sodobni prometni junaki: brez čelade, brez smeri, brez trohice odgovornosti, na mestnih avtobusih pa zgolj pred pametnimi telefoni. Neznani avtor
Pogosto sem razmišljala, da mi bo morda po več kot dvajsetih letih pisanja kolumn za različne medije nenadoma zmanjkalo tem. A danes sem prepričana, da mi jih preprosto ne more. Kajti če hodiš naokoli z odprtimi očmi, vidiš toliko stvari, o katerih je vredno razmišljati, pisati in nanje opozarjati.
Veliko hodim naokoli peš ali se vozim z mestnimi in primestnimi avtobusi, a ne le v tednu mobilnosti. Naj torej začnem kar z njimi. Opažam, da je res kriza s kadri. Povsod vabila, naj se podjetju pridružijo novi sodelavci. In očitno so marsikateri, vsaj po videzu sodeč, tudi že upokojeni. Zelo pohvalno. Vidiš in doživiš pa marsikaj. Oni dan je šofer med vožnjo ves čas govoril po mobitelu in temu primerno vozil, zaviral in celo oviral. Le na postajah je malo prekinil klepete, a očitno pod vtisi pogovorov povsem pozabljal na odpiranje vrat. Povsod piše, da se med vožnjo ne smemo pogovarjati z voznikom, ne pa tudi da se on ne sme pogovarjati po telefonu. K sreči so taki res izjeme.
