Aktualno
-
AKTUALNO
Na Hrvaškem je registriranih 670 ustanov, ki nudijo nastanitev starejšim. Tri so v lasti države, v njih je prostora za nekaj čez 200 oseb, 45 jih je v lasti županij in mest, v njih je prostora za nekaj več kot 11 tisoč oseb, kar 622 pa je zasebnih domov, v katerih je skoraj 20 tisoč postelj. Po podatkih ministrstva za delo, pokojninski sistem, družino in socialno politiko je skupno število vseh nastanitvenih kapacitet za starejše približno 30.000.
Z natančnim številom slovenskih stanovalcev v hrvaških domovih za starejše ne razpolaga nihče. Zagotovo pa jih je največ vzdolž meje od hrvaške Istre do hrvaškega Zagorja, kar precej Slovencev pa je v domovih v obmejnem Samoboru in kraju Cestice, ki ga od Ormoža ločuje le reka Drava. Ker sta obe državi od leta 2013 članici Evropske unije, omejitev za bivanje Slovencev in drugih državljanov EU na Hrvaškem ni. Vendar pa ni skrivnost, da so zasebni ponudniki oskrbe za starejše v veliki večini predvsem gostinsko-nastanitveni obrati, ki so kadrovsko, prostorsko in še kako neprimerljivi s slovenskimi domovi. Zato so leta 2022 na Hrvaškem sprejeli zakon, ki tem ustanovam narekuje reorganizacijo v štirih letih.
V hiši je živahno od jutra do večera
AKTUALNO
Hiša Sadeži družbe nosi pomenljivo ime, saj samo tisto drevo, ki ga negujemo in zanj skrbimo, rodi zdrave sadeže. V Črnomlju sadeži družbe nahranijo skupnost in dvigujejo kakovost tamkajšnjega življenja.
Hiša Sadeži družbe v Črnomlju je varen in odprt prostor za različne preventivne programe in dejavnosti na področju medgeneracijskega in medkulturnega povezovanja. Za vse dejavnosti skrbijo dve zaposleni pri Slovenski filantropiji, dva zaposlena prek javnih del in 65 prostovoljcev. Sicer pa je v Črnomlju ena od petih tovrstnih hiš, ki so še v Murski Soboti, Metliki, Žalcu in Logatcu. Ustanovila jih je Slovenska filantropija, ki skrbi za promocijo prostovoljstva in boljšo kakovost življenja vseh generacij v posameznem lokalnem okolju.
-
Naročniki lahko objavijo tri brezplačne oglase na leto. Posamezen oglas lahko vsebuje največ 30 besed, pošljite pa ga do 15. v mesecu, da bo objavljen v naslednji številki. Oglase lektoriramo. Oglaševalcem zagotavljamo anonimnost, zato njihovih naslovov ali telefonskih številk ne posredujemo nikomur.
- Če se javljate na oglas, na ovojnico pisma napišite naš naslov ter šifro in številko oglasa, da lahko vaše pismo posredujemo naprej. Odgovarjajte le na male oglase zadnjih dveh mesecev.
- Oglase za objavo in odgovore nanje pošljite na naslov: Zavod Vzajemnost p. p. 134, 1001 Ljubljana, z označbo na kuverti "Mali oglasi".
- Za naročnike so oglasi brezplačni, nenaročniki pa plačajo 20 evrov (fizične osebe) oziroma 50 evrov (pravne osebe). -
PREMIŠLJEVANJA O ŽIVLJENJU
Prihodnost je čas, ki je pred nami in šele prihaja. V sedanjosti živi v naših predstavah, pričakovanjih, željah in hrepenenjih, v vizijah, načrtih in ciljih, tudi v skrbeh, bojaznih in strahovih. Je vsak naslednji trenutek, ki je pred nami, je nepoznani čas, ki bo odmerjen vsakemu od nas, in je brezdanjost časa, v katerega stopa človeštvo.
Prihodnost – le kaj nam bo prinesla? Ker je nepoznana, je negotova in nepredvidljiva. Ljudje pa imamo radi gotovost, pregled nad vsem in občutek, da lahko nadziramo svoje življenje. Nekateri se zato zatekajo k neplodnemu in nekoristnemu iskanju znamenj, s pomočjo katerih bi lahko napovedovali svojo prihodnost.
-
Za slovenske zmage
Donald Trump je za svoje vodilo pri vodenju najmočnejše države na svetu izbral geslo Najprej Amerika in z njim naj bi ZDA spet postale najvplivnejša država na svetu. Take obljube niso nenavadne, vsak politik si želi, da bo država, ki jo vodi, uspešna na vseh področjih, še posebej tistih, kjer se uveljavljajo interesi kapitala. Zlasti v ZDA je to stalnica vladajoče politike, saj je navsezadnje prišla na oblast s podporo najpremožnejšega dela družbe.
Sedanji predsednik ZDA je v letu dni povsem spremenil odnose v notranjepolitičnih razmerjih in tudi ravnanje ZDA v mednarodnih odnosih. V grobem lahko rečemo, da so Donald Trump in člani njegove vlade na prvo mesto postavili uveljavljanje koristi kapitala, kar se vidi v odločitvah, da se znižujejo davki na dobiček, hkrati pa se zmanjšujejo sredstva, ki jih država namenja za šolstvo, zdravstvo, socialne prispevke … Do dramatičnih sprememb je prišlo tudi v mednarodnih odnosih. Edino, kar Trump morda še upošteva, je surova moč.
-
Od rituala do karnevala
Človek si želi biti kdaj pa kdaj nekdo drug, je že pred 60 leti zapisal Niko Kuret, eden najboljših poznavalcev pustnih običajev pri nas. Pustna tradicija je dolga in bogata, celo izrazov za maskirance imamo veliko: maškare, maškaroni, šeme, šjme, pusti, pustovi, pustarji, pustnaki, fašenki, škoromati, kurenti, koranti... Maskiranje je značilno še za različne šege (ob poroki, brucovanju, abrahamu), pojavlja se ob raznih cerkvenih in posvetnih praznikih.
Študenti spoznavajo izzive demence
-
Spremembe se dogajajo kar naprej, pa če jim sledimo ali ne. Obdobje covida je zelo pospešilo vsesplošno digitalizacijo in danes se moramo boriti, da bi lahko obdržali vsaj nekaj papirnega poslovanja. Še posebej starejši temu težko sledijo. Moderne tehnologije in digitalnih spretnosti pa ne potrebujemo le za javne opravke, ampak tudi, če hočemo rezervirati kosilo. Morda ste že doživeli, da v mnogih gostilnah, ki jih je že tako vse manj, ne moreš rezervirati mize po telefonu, ampak moraš svojo željo sporočiti po elektronski poti. Si bodo slavnostno kosilo privoščili samo še digitalno pismeni?
Starejši ljudje ne morejo čakati
Kot zadnji pravici iz zakona o dolgotrajni oskrbi sta decembra lani začeli veljati dolgotrajna oskrba v instituciji in denarni prejemek. A če želimo, da res zaživi v polnem obsegu, je treba odpraviti nejasnosti, poenostaviti postopke in poskrbeti za primernejše nagrajevanje vseh, ki delajo v dolgotrajni oskrbi.
Da so z uresničevanjem pravic v praksi težave, poročajo tako uporabniki oziroma njihovi svojci kot izvajalci in tudi vsi vmesni členi – od centrov za socialno delo do domov starejših. Nujne so izboljšave zakona in pravilnikov, brez odlašanja je treba poiskati rešitve za kadrovsko stisko, tudi z medresorskim in medobčinskim sodelovanjem, poudarjajo v društvu Srebrna nit. Solidarnostno zbiranje prispevkov naj bi omogočilo, da bo lahko vsakdo, ki bo upravičen do dolgotrajne oskrbe, to tudi dobil, zato koraki nazaj, v morebitno ukinjanje prispevka za dolgotrajno oskrbo, niso rešitev problema, so zapisali v javnem pismu, ki so ga naslovili na vlado in ministrstva.
Naj se vsak stara po svoji meri
Naš pogovor
Ne govorimo starejšim, kako naj živijo, pač pa jim pustimo, da izberejo tisto, kar želijo, to je koncept vključujoče dolgožive družbe, pravi doc. dr. Anamarija Kejžar, profesorica na katedri za dolgotrajno oskrbo na Fakulteti za socialno delo Univerze v Ljubljani, ki predava ter raziskuje na področjih dolgotrajne oskrbe, demence, paliativne oskrbe in razvoja socialnih inovacij. Pri tem so ji v pomoč tudi izkušnje, ki jih je pridobila kot direktorica doma starejših občanov v Tržiču. Predvsem poudarja, da je starost lahko lepo obdobje, na katerega pa se je treba pravočasno pripraviti.
Starejšim in prostovoljcem so razdelili skoraj 1700 daril
HOFERjeve sodelavke in sodelavci so z darili že petič zapored polepšali praznični čas 170 stanovalcem Doma upokojencev Domžale. Ob tem je HOFER zagotovil še več kot 1500 daril za socialno ogrožene starejše iz Slovenske filantropije in za prostovoljce, ki vse leto skrbijo za razdeljevanje donirane hrane iz vseh njihovih 93 trgovin.
V prazničnem decembru je za marsikoga najlepše darilo občutek, da nanj nismo pozabili in da je del skupnosti, v kateri štejeta pozornost in prijaznost. Zato so HOFERjeve sodelavke in sodelavci že peto leto zapored pripravili darila za stanovalce Doma upokojencev Domžale. Vsak od 170 stanovalcev je prejel nekaj pozornosti – od tople odeje, kozmetike, sladkega peciva, kave, čaja do igralnih kart, križank in knjig.
