Aktualno
Pomembno je vsako prizadevanje za mir
Nikdar ni bilo dobre vojne in slabega miru. Benjamin Franklin
Letos praznujemo 80 let od konca druge svetovne vojne, največjega krvavega spopada v zgodovini človeštva, v katerem je sodelovala večina držav sveta. Od leta 1939 do 1945 je zahtevala na milijone življenj. Žal jih je mnogo umrlo še v povojnih pobojih. Veliko žrtev je bilo med civilisti zaradi holokavsta in jedrskega bombnega napada na Hirošimo in Nagasaki.
Tisti, ki so preživeli najhujše gorje te nepotrebne morije, so poudarjali, da moramo storiti vse, da se kaj takega ne bi nikoli več ponovilo. V spomin in opomin na neizmerno trpljenje žensk, ki so prestale nečloveške razmere v koncentracijskem taborišču, skrbi tudi Taboriščni odbor Ravensbrück pri Zvezi združenj borcev za vrednote NOB Slovenije, ki je v začetku maja skupaj z Zvezo slovenskih žena iz Celovca organiziral obisk taborišča in spominsko slovesnost. Samo iz tega taborišča se 200 Slovenk ni nikoli vrnilo, preživele pa so čutile posledice vse življenje.
Ali lahko upokojenci najamejo kredit?
POISKALI SMO ODGOVOR
Poklicala nas je bralka, ki razmišlja, da bi najela posojilo pri eni od slovenskih bank. Ko je to omenila na prijateljskem druženju, se je razvnela burna debata, saj dve prijateljici trdita, da upokojenci sploh ne morejo dobiti kredita. Zanima jo, ali je to res.
Nemalo upokojencev najema posojila, nekateri želijo na ta način premostiti trenutne finančne težave, drugi potrebujejo denar za večje izdatke, na primer za nakup kurjave, obnovo strehe, nakup avtomobila ipd., ali si želijo privoščiti bolj luksuzne počitnice, nekateri pa na ta način pomagajo sinu ali hčeri, če nimata stalne zaposlitve ali nista kreditno sposobna.
-
70 let koprskega društva gluhih in naglušnih
Društvo gluhih in naglušnih južne Primorske iz Kopra, ki združuje člane iz desetih občin, letos praznuje 70. obletnico uspešnega delovanja. Predsednica društva je Aleksandra Prelaz, podpredsednica pa Olga Knez, ki je obenem tudi vodja kraške podružnice. Prej je to funkcijo opravljal Milan Šuc, ki je član društva že več kot 45 let, 16 let je bil tudi njegov podpredsednik (na fotografiji je z dolgoletno tajnico Sonjo Bordon). Osnovni program društva je usposabljanje za aktivno življenje in delo ter preprečevanje socialne izključenosti gluhih in naglušnih ter nudenje psihosocialne pomoči. Člani se zelo radi vključujejo v kulturne in interesne dejavnosti ter v program za rekreacijo in šport, kjer dosegajo vidne uspehe tudi na državni ravni. Okrogli jubilej bodo zaznamovali z organizacijo mednarodnega dneva gluhih, ki bo potekal v času festivala Sladka Istra 13. septembra. (Besedilo in fotografija: Olga Knez)
-
ANKETA
Ali smo še pozorni do drugih, strpni in spoštljivi?
Bojana Košnik Čuk, strokovnjakinja za kulturo vedenja in protokol, Ljubljana: »V večstanovanjski hiši sta osnova lepega vedenja pozdravljanje in prijazna beseda ob srečanjih. Ob smrti izrazimo sožalje, se nekaj dni izogibamo zabavam, izobesimo črno zastavo. Ob rojstvu otroka čestitamo staršem in pokažemo razumevanje za dojenčkov jok. Bolnemu sosedu ponudimo pomoč pri nakupih ali opravkih, izogibamo se hrupu, ki bi ga motil. Ob vselitvi ali odhodu je vljudno, da se predstavimo ali poslovimo.«
Ko dobiš prvo plačo pri 55 letih
AKTUALNO
Žene priseljencev se v novem okolju težko znajdejo, zato se pretežno družijo le med seboj, v svojem jezikovnem mehurčku pa ostajajo izolirane in finančno odvisne. Proti socialni izključenosti se lahko borijo z učenjem slovenščine, proti finančni odvisnosti pa z zaposlitvijo. K opolnomočenju žensk pomaga evropski projekt socialne aktivacije, ki ga razvijajo tudi v Novem mestu.
Projekt, ki je v Sloveniji stekel septembra lani, sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz sredstev Evropskega socialnega sklada plus. Njegov namen je aktivirati dolgotrajno brezposelne in prejemnike denarne socialne pomoči, cilj pa s kakovostnimi projekti in na celovit način prispevati k reševanju problemov socialne izključenosti in tveganja revščine ter izboljšanja zaposljivosti udeležencev. Projekt je zanimiv tudi za delodajalce, saj so kriti stroški usposabljanja, po izteku le-tega pa dobijo preverjen kader, ki že pozna...
-
MOJ POGLED
Nismo prišli na svet, da bi vegetirali, živeli lagodno ali udobno spali na kavču. Prišli smo iz drugega razloga; da bi zapustili sled. Papež Frančišek
Konec aprila je svet z dolgo in opazno sledjo zapustil najboljši papež v mojem življenju. V spomin se mi je vtisnil kot tisti, ki je v ospredje svojega delovanja postavil človeka, in to ne glede na raso, vero, premoženjsko stanje, spolno usmerjenost in druge lastnosti, ki nas v sodobnem svetu vse bolj razdvajajo, namesto da bi nas združevale. Ostaja v večnem spominu tudi po vprašanju, ki si ga je zastavil: Kdo sem jaz, da bi komu sodil? Prav na to se večkrat spomnim, ko se z nekom o nečem ne strinjam. Vedno pa to povem – obzirno, a jasno. So namreč številne teme, o katerih imamo lahko različno mnenje.
Čebele pomagajo pri ohranjanju zdravja ljudi in planeta
Svetovni dan čebel, ki ga od leta 2018 obeležujemo 20. maja, v ospredje postavlja ključno vlogo opraševalcev pri obnovi ekosistemov, ohranjanju biotske raznovrstnosti ter prehranski varnosti.
Letošnji svetovni dan poteka pod geslom Čebele navdihuje narava, da nas vse hranijo, s čimer v ospredje postavlja ključno vlogo čebel in drugih opraševalcev v agroživilskih sistemih ter zdravju ekosistemov našega planeta. "Opraševalce vse bolj ogrožajo izguba habitatov, netrajnostne kmetijske prakse, podnebne spremembe in onesnaževanje. Njihov upad ogroža proizvodnjo hrane, povečuje stroške in poslabšuje prehransko negotovost, zlasti v skupnostih na podeželju," poudarjajo pri Organizaciji ZN za hrano in kmetijstvo (FAO). Ob tem dodajajo, da je opraševanje bistvenega pomena za agroživilske sisteme, saj podpira proizvodnjo več kot 75 odstotkov svetovnih pridelkov. Poleg povečanja pridelka opraševalci izboljšujejo tudi kakovost in raznolikost hrane.
Praznovanje vseživljenjskega učenja
Na osrednji prireditvi ob 30-letnici Tednov vseživljenjskega učenja (TVU) je Andragoški center Slovenije razglasil 12 regijskih prejemnikov priznanj ACS 2025!
To so posamezniki ali skupine, ki s svojimi življenjskimi zgodbami opogumljajo, navdihujejo in dajejo zagon. Dokazujejo namreč, da učenje resnično spreminja življenja in poti. »S priznanji ACS izražamo priznanje in hvaležnost posameznikom, ustanovam in skupinam, ki s svojo predanostjo in zgledom spodbujajo druge k učenju. Njihove zgodbe dokazujejo, da vseživljenjsko učenje ni le pot osebne rasti, ampak tudi navdih za skupnost,« poudarja dr. Nataša Potočnik, direktorica Andragoškega centra Slovenije.
Včasih je treba biti tudi malo korajžen
NAŠ POGOVOR
Predlog reforme pokojninskega in invalidskega sistema, ki so ga v začetku aprila podpisali socialni partnerji, zagotovo ni idealen, vendar tudi ni slab, meni predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidija Jerkič. »Spremembe bodo postopne, večinoma jih bodo občutili tisti, ki se bodo upokojevali čez nekaj let. Viša se odmerni odstotek, pogoj za pridobitev starostne pokojnine ostaja 40 let, kar je dobro. Vsekakor nam je všeč sistemska ureditev zimskega in letnega dodatka, ki zadeva že sedanje upokojence,« še dodaja dolgoletna sindikalistka, s katero smo se pogovarjali dva meseca prej, preden bo funkcijo predsednice največje sindikalne centrale predala svojemu nasledniku.
Zakaj je klik na lažni SMS nevaren?
DIGITALNI KOTIČEK
Spletni goljufi so čedalje spretnejši. Včasih nas nagovorijo z lažno elektronsko pošto, drugič nas pokličejo po telefonu ali nam ponudijo sumljiv oglas. Zelo pogosto uporabljajo kar SMS-sporočila. V njih se predstavljajo kot banke, dostavne službe ali državne ustanove in nas poskušajo prepričati, da takoj kliknemo na povezavo, vnesemo podatke ali potrdimo plačilo.
Goljufi uporabljajo različne načine, da bi nas zavedli. Med najpogostejšimi prevarami so:
– phishing, lažna elektronska pošta s povezavami do ponarejenih spletnih strani,
– vishing, telefonski klici, s katerimi nas želijo prestrašiti in izvabiti podatke,
– lažne spletne trgovine, ki ponujajo izjemno ugodne izdelke, a jih nikoli ne dostavijo,
– smishing, zavajajoča SMS-sporočila, ki nas vodijo na lažne spletne strani.
