Aktualno
-
Premišljevanja o življenju
Piše: Franci Kek, humorist in publicist
Tako formalno kot službeno sem upokojenec. Službeno s predstavo Penziči, v kateri z Vinkom Šimekom, Borisom Kobalom in Boštjanom Megličem – Peško nastopamo po Sloveniji, formalno pa sem lani junija dopolnil 40 let delovne dobe. Kar veliko za nekoga, ki mu večkrat kdo očita, da ni še nikoli nič delal in ima ob tem še 2.600 evrov pokojnine. Slednje je bila sicer moja »skrita kamera« na omrežju X, kjer sem objavil znesek, ki se je nanašal na prvi pokojninski prejemek – poračun za dva meseca in pol. Šala je bila učinkovita za draženje tistih, katerih preživetveni sistem se napaja iz sovraštva do drugih.
-
Aktualno
Prehod v tretje življenjsko obdobje je obdobje osebne in poklicne preobrazbe, vključno s spremembo identitete, ki je bila več desetletij tesno povezana s poklicem. Za večino delo ni le vir dohodka, temveč pomembno vpliva tudi na našo samopodobo. Ko se kariera bliža koncu, se zato pogosto pojavi občutek izgubljenosti in praznine.
Kako se spopasti z izzivi, kot so izguba statusa, pomembnosti, koristnosti in smisla, s spremembo dnevne rutine, presežkom časa, spremembo dinamike v družini in partnerskih odnosih? Kako ostati dejaven in koristen član družbe ter ohraniti občutek pripadnosti? Tako, da se na upokojitev pravočasno pripravimo. Vzemimo si čas za premor in razmislek, nato pa se čim prej vprašajmo, kaj bi radi počeli od zdaj naprej. Kako lahko svoje izkušnje uporabimo na nov način? Katere dejavnosti nas veselijo? Kaj novega bi želeli poskusiti? Katerih stikov si želimo in kako jih bomo ohranjali? Z odgovori na ta vprašanja bomo okrepili svojo samopodobo in našli način, kako še naprej živeti aktivno, ustvarjalno in povezano. Pri tem ne podlezimo pritisku in pričakovanjem drugih, kaj moramo početi in kako živeti. Izberimo si življenje po svoji meri, željah in zmožnostih. Če pri tem potrebujemo pomoč, jo poiščimo pri tistih, ki že imajo to izkušnjo, in pri strokovnjakih.
Zgodovina denarja je tudi zgodovina kriminala
Aktualno
Če je bila pred leti naša največja skrb, da nam iz torbic ne ukradejo denarnice z dokumenti in kreditnimi karticami, smo danes vse pogosteje priča krajam denarja prek spleta.
Slovenska policija je lani prejela več kot 2500 prijav spletnih prevar, skupna škoda, ki so jo imeli oškodovanci, pa je znašala blizu 40,6 milijona evrov. Najvišja oškodovanja so običajno zaradi investicijskih goljufij ter vdorov v elektronsko pošto in e-banke pravnih oseb. O vsem tem se lahko poučimo na razstavi naslovom Denar in kriminal: tekma brez konca v Muzeju in galeriji Muza v Ljubljani. Razstava nas seznanja s ponarejanjem denarja, ropi bank in bankomatov, prevarami in kibernetskim kriminalom, povezanim z denarjem – pojavi, ki nas spremljajo že od nekdaj, a vedno v drugačni obliki. Poseben poudarek je na razumevanju, zakaj postanemo žrtve ter kako se lahko pravočasno zavarujemo. Kajti žrtev lahko postane vsak od nas, znanje o varnosti pa pogosto poiščemo šele, ko je že prepozno, opozarja Urška Purg, kustosinja razstave.
Gobelin kot plod sodelovanja generacij
Aktualno
Deset let dela, tri milijone vbodov, petdeset odtenkov barv in več kot 11.700 ur šivanja so le nekateri izstopajoči podatki o megagobelinu, zgodbi o sodelovanju, vztrajnosti in skupni ustvarjalnosti v organizaciji Koroškega medgeneracijskega centra (KMC) z Raven na Koroškem.
Predsednica društva Urška Vezonik je na opravljeno delo ponosna. Dodaja, da vsak šiv v tem gobelinu nosi potrpežljivost članic in mentorice Katje Felle, njihovo znanje in srce. Nastajal je počasi, z občutkom in predanostjo – šiv za šivom, dan za dnem. Prav zato ima takšno vrednost. Še posebej jo navdihuje, da je ta projekt povezal generacije. Bogate izkušnje, spretnosti in tradicija so se prepletle z ustvarjalno energijo in svežim pogledom mlade akademske slikarke. Skupaj so dokazale, da lahko različne generacije ne le sodelujejo, ampak ustvarijo nekaj resnično izjemnega.
PRILOGA Preprečevanje padcev v domačih prostorih
PRILOGA
Padci starejših so velika težava, saj se njihova pogostost povečuje, hkrati pa narašča tudi število hudih poškodb, povezanih z njimi. Zaradi staranja prebivalstva so padci in z njimi povezane poškodbe postali pomembna družbena tema, s katero se soočajo države razvitega sveta.
V zadnjih desetletjih so poškodbe pri starejših postale izrazit javnozdravstveni izziv, saj so često hude in lahko vodijo v trajno izgubo funkcionalne samostojnosti. Zdravljenje in rehabilitacija po padcih sta dolgotrajna in finančno zahtevna, pri številnih poškodovancih pa popolno okrevanje kljub sodobnim postopkom zdravljenja ni več mogoče. Poleg tega je to pogosto neposreden ali posreden vzrok za smrtnost pri starejših. Tudi v Sloveniji naraščata število in delež starejših prebivalcev, s tem pa tudi poškodbe, ki so v tej starostni skupini pogostejše. Zaradi njih je vsako leto na zdravljenje v bolnišnice sprejetih skoraj sedem tisoč ljudi, starejših od 65 let. Več kot 75 odstotkov teh poškodb nastane pri padcih. Statistika kaže, da vsako leto zaradi poškodb umre približno 670 ljudi, starejših od 65 let, od tega jih kar 44 odstotkov umre zaradi posledic padcev.
Narava vabi k občudovanju in varovanju
Svetovni dan Zemlje, ki ga praznujemo 22. aprila, letos poteka pod sloganom Naš planet, naša moč – poziv ljudem sveta, da se vnovič zasliši njihov glas, da pridobijo nazaj svoje pravice in prihodnost.
Po slovenskih krajih že nekaj tednov potekajo očiščevalne akcije in drugi dogodki za osveščanje o skrbi za naravo. V Ljubljani bodo v soboto dopoldne. 18. aprila, s čiščenjem Ljubljanice sklenili tradicionalno spomladansko akcijo Za lepšo Ljubljano. V parku Tivoli pa se bo odvil 28. Taborniški feštival, na katerem bodo zaznamovali 30-letnico Mestne zveze tabornikov in 75-letnico Zveze tabornikov Slovenije. Vabijo obiskovalce vseh starosti, da jih obiščejo in se udeležijo katere od delavnic: spoznavanje divjih živali, pogovori z gorskimi reševalci, streljanje z lokom, čaj s taborniki ... Na dogodku bo mogoče preizkusiti tudi družabno igro Trajnostni izziv, ki spodbuja razmislek o tem, na kakšen način se lahko uvajajo trajnostne rešitve za zeleno prihodnost. Predstavilo jo bo gibanje Evropski podnebni pakt.
-
Drage bralke in bralci,
želimo vam lepe velikonočne praznike.
Ljudje v stiski ne morejo čakati na pomoč
NAŠ POGOVOR
Zaposleni na centrih za socialno delo pogosto poslušajo očitke, da pri izdajanju odločb o upravičenosti do storitev dolgotrajne oskrbe zavlačujejo. Vendar na vstopnih točkah ni dovolj kadra, da bi sistem deloval v skladu z načrtovanimi standardi, pri obravnavi vlog pa se zatika tudi zaradi nedelujočega informacijskega sistema ter zahtevnih in dolgotrajnih postopkov, razloži sekretarka Skupnosti centrov za socialno delo Tatjano Milavec. »Na centrih za socialno delo se prvi soočamo s potrebami starejših in hudimi stiskami tako posameznikov kot družin, zato si želimo vzdržen, pravičen in dostopen sistem dolgotrajne oskrbe. S tem ko opozarjamo na pomanjkljivosti, to ne pomeni, da smo nasprotniki zakona. Želimo si le izboljšav, ki bodo v prid ljudem.«
-
Noč knjige seje semena sožitja
Sveta ne spreminjamo ne z bombami ne s številkami, pač pa z zavedanjem, kdo smo – vsak zase in drug drugemu, naravi, živalim in rastlinam, planetu Zemlja, pravijo v Društvu festival Sanje in Založbi Sanje, ki že trinajstič organizirata Noč knjige. Ta slavi knjigo in branje kot temeljna gradnika zdrave družbe in poteka ob svetovnem dnevu knjige, 23. aprilu. Letošnja tema je Sožitje, ki ga ponazarja verz Srečka Kosovela: »V meni je čas, ko bo človek človeku: človek. V meni je čas, ko bo narod narodu: narod.
-
»Čas je,
da si povemo,
če si sploh lahko kaj povemo,
in da si damo,
če si sploh lahko kaj damo.
Čas je
in kmalu bomo ostali tudi brez njega.« Alojz IhanČas teče in ne da se ga zavrteti nazaj. Čeprav je zelo dragocen in neponovljiv, z njim večkrat ravnamo, kot da je neskončen. Zelo zrelo je o njem že kot mladi zdravnik razmišljal Alojz Ihan, ki nas je pred kratkim veliko prezgodaj zapustil. Bil je vsestransko nadarjen – zdravnik, mikrobiolog, imunolog pa tudi pesnik in esejist. Njegova ustvarjalnost se je prepletala od znanosti do umetnosti. V času epidemije je skušal ljudem približati znanost in čim bolj razumljivo predstaviti delovanje virusov. Z literarno občutljivostjo pa je razmišljal tudi o mejah med znanostjo, človekom in družbo. Veliko nam je dal in zapustil.
