Aktualno
-
Anketa
Nekaj sogovornikov smo povprašali, kako skrbijo za telesno kondicijo.
Uroš Stanič, znanstveni svetnik, Ljubljana: »Rad imam aktivno in zdravo življenje. Skupina Koseški bajer v Ljubljani telovadi pod okriljem Šole zdravja od maja 2015, z ženo Tončko se ji vsako jutro pridruživa. S prijatelji si razgibamo celo telo, potem gremo še na druženje ob kavi, kjer ne manjka smeha ali resnih pogovorov. Vsako pomlad se telovadci odpravimo v dolino pod Toškim čelom nad Ljubljano, kjer občudujemo bele kronice, a jih ne trgamo.«
Tudi te preizkušnje bomo preživeli
Za slovenske zmage
V preteklih prazničnih dneh smo slišali veliko lepih želja. Verjetno so se nas najbolj dotaknile tiste, ki so nam želele zdravja in osebnega zadovoljstva. Če imamo to, smo lahko zadovoljni. Marsikateri imajo večje gmotno bogastvo, vendar to še ne zagotavlja zadovoljstva in sreče. Ob koncu dneva vidimo, da nas ne izpolni kopičenje dobrin, najbolj smo veseli, če smo zadovoljni v medsebojnih odnosih, veliko nam pomenijo že iskren stisk roke, prijazna beseda, nasmeh, ki govori o našem veselju, da smo srečali prijatelja, sorodnika, soseda. Prav teh iskrenih odnosov smo najbolj veseli v času, ko je domala vse podrejeno potrošništvu. V resnici se je življenjski standard prebivalstva v zadnjih 30 letih izboljšal. Tako so se povečale plače, pokojnine, tudi otroški dodatki in socialni prispevki. Tudi podpora kmetom se je povečala – skratka, v celoti gledano nam ne gre tako slabo, kot bi radi predstavili večni kritiki vladnih odločitev.
-
Aktualno
Pravica do dodatka za pomoč in postrežbo
Poklicala nas je zaskrbljena bralka, ki na njunem domu neguje moža, saj je po preboleli možganski kapi odvisen od njene pomoči. Mož prejema dodatek za pomoč in postrežbo, kar znaša nekaj manj kot 400 evrov. Zelo je zaskrbljena, saj je slišala, da so ta dodatek ukinili ali ga morda zamenjali z denarnim prejemkom.
Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zpiz) je res ustavil izplačevanje dodatka za pomoč in postrežbo (DPP) nekaj več kot enajst tisoč prejemnikom. O tem so jih obvestili pri nakazilu ob izplačilu decembrskih prejemkov. Gre za stanovalce domov starejših, ki so do konca lanskega novembra podali soglasje za prevedbo v dolgotrajno oskrbo in izpolnjujejo pogoje za to prevedbo. Pravica do DPP se namreč izključuje s pravicami po zakonu o dolgotrajni oskrbi, to pa so pravica do oskrbovalca družinskega člana, celodnevne dolgotrajne oskrbe v instituciji, dnevne dolgotrajne oskrbe pri izvajalcu dolgotrajne oskrbe, dolgotrajne oskrbe na domu in denarnega prejemka.
-
»Kaj bi bil človek,
če ti je težko biti človek?
Postani obcestna svetilka,
ko tiha razseva
svoj sij na človeka.« Srečko KosovelPo sivih meglenih in hladnih dnevih, ki jih je pozimi veliko, zelo hrepenimo po soncu. Zato smo za praznike prižigali lučke, takšne in drugačne, da bi toplina plamena segrela naša srca. Vedno lahko sami poskrbimo, da se prižge plamen, ki potem sije kot sonce. Najlažje v krogu družine in med prijatelji.
Morda se zdi za koga obrabljeno, ampak vnuki so naši sončki. Z njimi spet plezamo, pojemo, se igramo in v hipu pozabimo na boleča in toga kolena. Skupaj ustvarjamo in z zvedavimi glavicami odkrivamo skrivnosti narave – kako nastaja sneg in kam se pred njim skrijejo živali. Gradimo krmilnice, obešamo pogače s semeni in skupaj opazujemo, kako jih obiskujejo drobne ptice. Decembra smo mnoge babice in dedki iz vrtca dobili povabilo na čajanko z vnuki. Presrečni so bili, da smo z njimi in da skupaj ustvarjamo. Pa kako ponosni so na izdelek, ki smo ga naredili. Vse to nas pogreje kot sonce. Ob takih trenutkih mi je hudo za vse tiste babice in dedke ter njihove vnuke, ki ne morejo biti skupaj ali jim starši to celo prepovedujejo. Tega žal ne moremo nadomestiti.
Beseda leta je božičnica, kretnja leta pa geopestrost
Beseda leta 2025 je postala božičnica, je odločila javnost, ki je glasovala v istoimenski akciji Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU).
Finalistke za besedo leta 2025 so bile še carina, dolgotrajna oskrba, dvojna raba, flotilja, iskljiv, paliativa, redke zemlje, somestje, tiktokizacija in zastoj, pri čemer je enajsto prispevala časopisna hiša Delo. Vodja akcije Simona Klemenčič z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša je pojasnila, da je bilo med 470 predlogi skoraj 200 različnih, med njimi pa so bili denimo digitalna demenca, digitalni evro, nomofobija kot strah pred odsotnostjo mobilnega telefona, pa tudi butlfon kot nasprotje pametnega telefona. Več kot 4000 glasovalcev je na koncu zmagovalni besedi prisodilo 1178 glasov, na drugo mesto se je uvrstila dolgotrajna oskrba, na tretje mesto pa zastoj.
Večja skrb za starejše v mrzlih dneh
V naslednjih dneh bodo temperature nizke, zato so na Nacionalnem inštitutu za zdravje (NIJZ) pripravili priporočila za ravnanje v mrzlem vremenu. Priporočajo, da pomagamo predvsem starejšim, ti pa naj ne hodijo ven, da ne padejo zaradi poledenelih tal, saj ima lahko padec v teh letih zelo težke posledice.
Kot je pojasnila specialistka javnega zdravja iz NIJZ Simona Perčič, med najbolj ogrožene skupine spadajo nosečnice, starejši in otroci ter tisti, ki imajo kronične bolezni srca in ožilja, dihal ali sladkorno bolezen, duševno bolni, pa tudi gibalno ovirani. Med ranljive skupine po njenih navedbah spadajo še ljudje s socialno-ekonomskimi problemi in tisti, ki so dodatno izpostavljene okoljskim dejavnikom, kot so delavci na prostem.
-
Deset najvplivnejših pravnikov leta 2025
Na osrednjem slovenskem pravnem portalu IUS-INFO so že 25. izbrali deset najvplivnejših pravnikov. Izmed dvajsetih finalistov so se med najvplivnejše v letošnjem letu uvrstili tudi dve pravnici. Najvplivnejši pravniki so po mnenju strokovne in splošne javnosti: Sara Ahlin Doljak, Matej Avbelj, Miro Cerar, Šime Ivanjko, Klemen Jaklič, Igor Kaučič, Marijan Papež, Nataša Pirc Musar, Miha Šepec in Jan Zobec. Vsako leto jih veliko prihaja iz akademskih krogov, manj pa iz institucij, kjer je prav tako zelo pomembno dobro pravno znanje in prodornost. Letos se je med najuglednejše pravnike uvrstil tudi dolgoletni generalni direktor Zpiza Marijan Papež, ki je med drugim veliko prispeval k novi pokojninski reformi.
-
V prazničnem času prižigamo luči hvaležnosti, spomina in povezanosti, zato so na nekaterih večjih slovenskih pokopališčih postavili Drevo hvaležnosti. Pridružili so se namreč nacionalni pobudi Zbornice komunalnega gospodarstva Slovenije in Javnega podjetja Žale v skupnostni, simbolni in trajnostni akciji, ki spodbuja kulturo hvaležnosti, spomina in povezanosti.
Obiskovalce pokopališč vabijo, da do 15. januarja 2026 na lesen okrasek zapišejo misel, željo, spomin ali zahvalo in ga obesijo med lučke na drevesu. Drevo tako postane prostor povezanosti – med živimi in tistimi, ki jih ni več, pa tudi med obiskovalci, ki drug drugemu izkažejo toplino in sočutje. Okraske, tudi že z napisi, lahko kupite v bližini pokopališč (v cvetličarnah ali na posebnih stojnicah) oziroma zanje prispevate prostovoljni prispevek. Del denarja od prodaje bodo namenili za dobrodelne namene, večinoma za delovanje lokalnih društev Hospic, JP Žale pa bo 50 centov od vsakega okraska namenilo Hiši Ljubhospic, ki nudi podporo in paliativno oskrbo ljudem ob koncu življenja
Prostovoljstvo pomaga pri soustvarjanju družbene blaginje
Mednarodni dan prostovoljstva, ki ga obeležujemo danes, poteka pod geslom Vsak doprinos šteje in ima po navedbah Združenih narodov poseben pomen, saj naznanja uradni začetek mednarodnega leta prostovoljcev za trajnostni razvoj.
Kot so na spletni strani zapisali pri Združenih narodih, prostovoljci s svojim delom bogatijo skupnosti, krepijo kulturo solidarnosti in povezujejo različne generacije. Prostovoljstvo omogoča sodelovanje med generacijami pri uresničevanju skupnih ciljev. Gre za medgeneracijski proces učenja, sodelovanja in skupnega vpliva, ki povezuje ljudi v prizadevanjih za boljšo prihodnost.
