Kultura
Knjiga rekordov je tudi sama rekorder
Ali veste, kdo na svetu z nosom najhitreje poriva pomarančo ali kdo ima najdaljše nohte na svetu? Ali kateri most je najdaljši, koliko metrov je do lune, koliko hamburgerjev se da pojesti v eni minuti, kdo se je največkrat poljubil s kobro ali kdo je najhitreje objadral svet?
Če ne veste, poglejte v Guinnessovo knjigo rekordov, kjer vsako leto izberejo in objavijo nekaj tisoč raznovrstnih, nenavadnih, večkrat že prav čudnih rekordov oziroma podatkov o tem in onem iz sveta medicine, tehnike, glasbe, medicine in še česa, kar se je zmožna spomniti, ustvariti ali narediti neizmerna človeška domišljija.
-
Marija Merljak: Mladost v telesu: mišice, kosti in kite
Kako je mogoče s pravilno hrano doseči, da bo naš korak bolj poskočen in bomo še v pozna leta ohranili čvrsto telo, močne kosti ter prožne mišice? Prehranska strokovnjakinja, ki svoje znanje že več kot deset let deli tudi z bralci Vzajemnosti, v svoji novi knjigi ponuja vrsto rešitev. Svetuje, kaj jesti, kako pripraviti živila, kako prepletati jedi, da nam bodo dala najboljše, kar skrivajo v sebi, in kako si s prehrano pomagamo pri težavah z mišicami in kitami. Najbolje pa je, da raznovrstno prehrano povežemo z gibanjem. (Sanjska knjiga, 39,98 evra)
-
Prosti časseptember '24Kultura
Z mojega okna
Poletna vročica je minevala in obala se je praznila, dolžnosti so klicale ljudi domov. Ona pa je lahko mirno ostala, ni ji bilo več treba oditi v mesto in pustiti moža, da bo jesen preživljal na svojem sanjskem projektu ob morju kot zadnja leta. Sam je spreminjal skalnato parcelo v urejen vrt, na katerem je pod njegovimi rokami počasi rasla majcena hiša, kakršno sta si že od nekdaj želela. Zadnja leta se je vsako jesen vračala sama domov, ker so se že odpirala šolska vrata, ona pa je bila tam nepogrešljiva.
-
Prosti časseptember '24Kultura
Kultura
Ali lahko stari gradovi pripovedujejo nove zanimive zgodbe, ali so aktualni tudi v današnjem času? Lahko, če se v njih dogaja kaj zanimivega. Lep primer za to je grad Fužine ob Ljubljanici, kjer bo skoraj do konca oktobra odprta razstava Grad – koncepti, predmeti, prostori, ki osvetljuje preteklost in jo povezuje s sedanjostjo oziroma s predmeti iz zbirke Muzeja za arhitekturo in oblikovanje.
V zadnjem času nas vznemirjajo novice, da med najbogatejšimi zemljani prevladuje veliko zanimanje za gradnjo bunkerjev, ki naj bi jih zaščitili pred jedrsko vojno. Finska in Švica sta že zgradili zaklonišča za vse državljane, na veliko jih gradijo v Nemčiji. Sicer pa nas dolgočasi škatlasta arhitektura največjih trgovcev, ki gradijo tipske trgovine, ker je to najcenejše. Zato ne čudi, da ljudi spet zanimajo starodavni gradovi, kjer je bilo tipsko morda le to, da so bili obdani z jarki, ker so lastniki vedeli, da se morajo obraniti, in z velikanskimi vhodnimi vrati. Za vsak dvorec pa sta bili značilni svojska arhitektura in namembnost. V ohranjenih in obnovljenih slovenskih gradovih so večinoma razstavljene njihove zbirke, prirejajo razstave, koncerte, filmske večere, poroke, nekateri se ponašajo z imenitnimi restavracijami, vse je odvisno od njihove domišljije.
-
Prosti časseptember '24Kultura
Ljubitelji boginje Talije komaj čakamo, da se začne nova sezona, ki veliko obeta. Nekaj predstavitev nove sezone v naših gledališčih.
Slovensko ljudsko gledališče Celje bo pripravilo šest premier domačih in tujih dramatikov. Osnovna tema bo komedija s humorjem in satiro, »ker je v vsaki komediji nekaj resnice«, s širokim spektrom zvrsti, ki se pretakajo čez robove komičnega, »saj gledališče je in mora biti prostor srečevanja, spraševanja in raziskovanja«, je med drugim zapisal direktor gledališča Miha Golob. Sezono odpirajo z gledališko igro Krajnski komedijanti, ki je ostro kritična in tudi polemično politična farsa, opomin vsem nam, kako močna in prepotrebna so bila prizadevanja posameznikov slovenskega naroda za utemeljevanje politične samostojnosti, za spoštovanje človekovih pravic in svoboščin, predvsem pa za dosego popolne suverenosti.
-
Prosti časseptember '24Kultura
Kdo bi si mislil, da lahko v Sloveniji naštejemo kar sto in en presežnik, ki je vsak posebej tako edinstven, da si zasluži opis v sliki in besedi. Zamisel, da bi seznam naj domačih lepot in posebnosti zbral na enem mestu, se je porodila fotografu Tomu Jeseničniku. Njegovo predanost zastavljenemu cilju lahko občudujemo v zanimivem avtorskem projektu, ki ga je poimenoval Slovenija v presežnikih.
V delu, ki nas zaradi prekrasnih umetniških fotografij kar potegne vase, je predstavil bisere narave ali delo človeških rok, ki plemenitijo našo kulturno zgodovino. Zbirko je oblikoval in dopolnjeval dobri dve leti, pri čemer je moral za nastanek knjige prevoziti čez 65.000 kilometrov, se spustiti 164 metrov pod morsko gladino, se povzpeti 3048 metrov višje in na svoji koži izkusiti temperaturno razliko več kot 68 stopinj Celzija.
-
Jan Robin: #Ne pozabi na rože
Po izobrazbi kemik, po duši pa botanik, na katerega je že v otroških letih babica, njegova bibi, prenesla ljubezen do narave, je priljubljen pripovedovalec zelenih zgodb na spletu, saj ima na Instagramu več kot 65 tisoč sledilcev z vsega sveta. Zdaj je izdal še priročnik, v katerem poleg praktičnih nasvetov za vzgojo ter nego sobnih rastlin predstavlja še ideje za opremljanje doma z rastlinami ter predloge za uspešno sobivanje rastlin s hišnimi ljubljenčki. (Založba Mladinska knjiga, 29,99 evra)
Ko nedostopno postane dostopno
V Knjižnici za slepe in slabovidne Minke Skaberne v Ljubljani je še do 13. julija odprta mednarodna inkluzivna fotografska razstava Nevidni svet, ki omogoča doživljanje fotografije tudi slepim in slabovidnim. Pri nas ima hudo okvaro vida od osem do deset tisoč ljudi, resnejše okvare celo do 40 tisoč ljudi. Pri Canon Adria so v sodelovanju z Zvezo društev slepih in slabovidnih Slovenije z reliefnimi natisi, zvočnimi opisi in braillovo pisavo oživili enajst osupljivih fotografij priznanih svetovnih fotografov. S tovrstnim in tako imenovanim inkluzivnim oblikovanjem je izkušnja boljša za vsakega obiskovalca razstave, saj razširi spekter čutil, s katerimi drugače doživi fotografijo. Tisti, ki z vidom nimajo težav, pa lahko s simulacijami različnih okvar vida bolje razumejo izkušnjo slabovidnih.
-
Vrt, posvečen Josipini Turnograjski
Ob 170. obletnici prve slovenske pesnice, pisateljice in skladateljice Josipine Urbančič Turnograjske so v Preddvoru ob gradu Turn, kjer je živela, odprli vrt, posvečen njej. Ustvarjala je v času, ko se je pripovedništvo pri nas šele začelo razvijati, ustvarjalci so bili v glavnem moški, zato je njeno delo toliko pomembnejše, njen preboj na naše literarno prizorišče pa je bil še toliko težji. Kot je pojasnila Mira Delavec Touhami, predsednica Kulturnega društva Josipine Turnograjske, ki se posveča ohranjanju spomina na Josipino, poskušajo popraviti krivice, ki jih je doživela. Izdali so njena zbrana dela tako v izvirniku kot v posodobljeni različici in biografski roman Dehteče spominčice ljubezni, je razkrila avtorica in predsednica društva. Dobro je vedeti, da bodo zelišča in cvetlični del z vrta dostopni obiskovalcem gradu ter stanovalcem tamkajšnjega doma starejših občanov.
-
Kultura
Dragoceno zbirko kitajskih starin, ki je edinstvena v evropskem prostoru, je zbral Ivan Skušek ml. Ogledate si jo lahko ogledate v Slovenskem etnografskem muzeju (SEM). Poleg slik, budističnih kipcev, keramike, porcelana, tekstila, glasbil, kovancev, knjig, fotografij, albumov in številnih drugih manjših predmetov za vsakdanjo rabo obsega predmete večjih dimenzij, kot so keramični strešni jezdeci, pohištvo, okrasne lesene stene ter model kitajske hiše. Predmeti, na ogled jih je okoli 500, večinoma izvirajo iz zadnje dinastije Qing (1644–1911) ter iz obdobja kitajske republike (1911–1949).