Kultura
-
Sončni dnevi ter cvetoča drevesa so v marsikom prebudili lepe občutke in pesniško žilico – kot naši naročnici, katere pesem objavljamo.
Pomladna
Ko se zima poslovi,
že po pomladi zadiši.
V gozdu potoček zažubori,
saj se ledenega oklepa znebi.
Ptiček na veji veselo žgoli,
ko si svoje družice želi,
na drevesu si gnezdo naredi
in za svoj zarod poskrbi.
Prve pomladne cvetice
prikukajo na plan,
z nežnimi listi in cveti
pozdravljajo sončen dan.
Sapice, lahke in tople,
preženejo gosto meglo,
sonce prekrije oblake,
-
Ljudje Zdravje Oskrba Pravni nasvet Ročna dela Razvedrilo Prehrana Zgodovina Starejši Gibanje Vrt Pokojnine Kultura Medgeneracijsko Potovanja Dom Moda
Drage bralke in bralci,
želimo vam vesele velikonočne praznike.
Odlična prevajalka z umetniškim čutom
Kultura
Brez književnih prevajalk in prevajalcev bi živeli v temi. Prinašajo nam svetlobo iz novih svetov, lahko bi rekli, da so marljivi, natančni in pazljivi svetlobni delavci. Mednje spada tudi Nives Vidrih. Prevedla je reprezentativna dela češkega leposlovja, ki so oplemenitila slovensko prevodno literaturo. Za svoje delo je prejela Sovretovo nagrado, najvišjo nagrado, ki jo vsako leto podeljuje Društvo slovenskih knjižnih prevajalcev za vrhunske prevode literarnih del. Poleg tega pripravlja radijske oddaje o češki literaturi, piše uvodne študije h knjigam in literarne ocene, prevaja češke filme, prejela je tudi nagrado Brede Lipovšek za življenjsko delo in piše zgodbe s češko tematiko.
-
Z mojega okna
Marca imamo tri praznike: dan žena, to je dan boja žensk za njihove pravice, materinski dan, to je dan hvaležnosti materam, in dan mučenikov, ki je šaljiva protiutež prvima dvema. Zadnje čase se ponekod uveljavlja tudi očetovski dan in v zadregi, kdaj naj bodo prireditve, nastaja teden staršev, ko otroci nosijo domov cvetje hvaležnosti.
Gledam ljube vnukinje in njihove sošolke in premišljujem o življenju žensk od jamskih varuhinj ognjišča do svojih vrstnic, ki posegajo po zvezdah in v vesoljskih uniformah letajo stran od Zemlje. Redke, ampak v vesoljskih misijah so redki tudi moški. Druge živimo vsakdanje življenje sedanjega časa in tudi to je daleč stran od življenja jamske človekinje.
-
Maistrovo leto v njegovem rojstnem Kamniku
Pred 150 leti se je 29. marca rodil Rudolf Maister, general, ki je pred dobrimi sto leti zavrnil razglasitev Spodnje Štajerske za del Avstrije in obranil slovensko severno mejo. Izdal je tudi dve pesniški zbirki Poezije in Kitica mojih, bil je ljubitelj knjig, imel je eno najlepših knjižnic pri nas, in tudi amaterski slikar, ki je prijateljeval z znanimi slikarji tistega časa, od Jakopiča do Sternena. Maistrovo leto bo še zlasti živahno v njegovem rodnem Kamniku, kjer je častni občan. Po njem so poimenovane ulice, gimnazija, tam stojita njegov kip in rojstna hiša, v kateri je muzejska zbirka, posvečena njegovemu življenju in delu. Njegov rojstni dan je občinski praznik, ko se zvrsti več kot 40 različnih prireditev, med drugim bodo v njegovi rojstni hiši pripravili dan odprtih vrat.
-
Jovana Mihajlović Trbovc: Naše znanstvenice
Ženske v znanstvenih poklicih so bile vedno v formalno in dejansko neenakem položaju, njihovi dosežki so bili slabše vrednoteni in redkeje nagrajevani. In veliko manj jih je bilo kot moških kolegov, na primer leta 1965 se je v nekdanji Jugoslaviji posvečalo znanosti le 26,3 odstotka žensk, največ na Hrvaškem in najmanj v Črni gori. V zborniku spoznamo 27 pogumnih, prodornih in včasih nekoliko upornih znanstvenic, med katerimi so profesorice, raziskovalke, inovatorke, zgodovinarke, arhitekte, zdravnice, fizičarke ... V biografijah se prepleta njihovo profesionalno in zasebno življenje. (Založba ZRC, 24 evrov)
Ženske, ki so nam lahko v navdih
Televizijska oddaja Ah, ta leta!, v kateri gostujejo ljudje iz t. i. zrele generacije ter predstavljajo izzive staranja si je v dveh letih pridobila lep krog gledalcev. Odslej je na sporedu v sobotnem popoldanskem terminu na 1. programu TV Slovenija, pa tudi prenovljena in daljša je, s še več zanimivimi gosti in navdihujočimi zgodbami, kot obljubljajo v uredništvu.
Oddaja, ki bo na sporedu v soboto, 9. marca 2024, ob 17. 20, bo namenjena ženskam, ki svoje delo razumejo kot poslanstvo in ne le kot poklic in ki premikajo meje, posegajo na nekoč povsem moška področja in nas s svojim delovanjem navdihujejo.
-
Ali se spomnite nabritih dijakov, bodočih maturantov Sama, Sandija in Krištofa, strogega profesorja Kosinusa, jezične Hiperbole in nadvse čedne Vesne? Seveda govorimo o glavnih likih filma Vesna Františka Čapa. Prva slovenska filmska romantična komedija je leta 1953 navdušila gledalce – in ob vsakokratnem predvajanju na televiziji še vedno navdušuje mlajše generacije.
Pravzaprav je bila Vesna peti slovenski celovečerni igrani zvočni film in hkrati prvi, ki so ga opazili v tujini, saj so ga predvajali v sedmih državah zunaj Jugoslavije. Ob treh lanskih obletnicah – 70. obletnici Vesne in 110. obletnici rojstva ter 30. obletnici smrti pesnika in pisatelja Mateja Bora, ki je napisal scenarij za film (kar marsikdo niti ne ve), so decembra lani v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani postavili razstavo s pomenljivim naslovom Vesna – še vedno mlada. Do 20. aprila si lahko o ustvarjalcih in snemanju filma ogledate veliko zanimivih dokumentov, fotografij in drugega gradiva iz NUK-a, Slovenske kinoteke in Knjižnice Ivana Potrča Ptuj.
-
Akademska slikarka Nuša Smolič razstavlja svoja dela v galeriji Krpanovega doma v Pivki. Razstava Refleksija odseva predstavlja že šesto poglavje v seriji avtoričinih samostojnih razstav, ki so bile doslej postavljene na različnih lokacijah, vsaka pa je prinesla svoje edinstvene značilnosti. Tokratna razstava je galerijo v Pivki napolnila z okoli 200 portreti, ki nas že po poti do razstavnega prostora vodijo skozi pestro paleto barv, likovnih tehnik in izrazov. Z njo želi razširiti sporočilnost, da si kot človeštvo en drugemu reflektiramo ogledala, ki nam omogočajo, da vidimo odseve lastne eksistence.
Oboževalka knjig, glasbe in narave
Zgodbefebruar '24Ljudje Kultura
Spoznajte jih
Seveda tudi ljudi, sicer Liljana Klemenčič, mladinska knjižničarka in pravljičarka, ne bi bila lanska nagrajenka Slovenske sekcije IBBY – Združenja za uveljavljanje mladinske književnosti. Pripovedovalka pravljic, avtorica številnih izvirnih razstav različnih zvrsti literature, bralne značke za odrasle, bralne terase, lastnica bogate zbirke zgoščenk, ljubiteljica narave in zbirke dveh stotnij pelargonij je lani uradno postala upokojenka, ki nima časa.
Lila jo kličejo prijatelji in bralci različnih generacij, ki so med njenim 40-letnim delom višje knjižničarke Knjižnico Ivana Potrča Ptuj tako rekoč posvojili. V obrazložitvi prestižne nagrade je žirija zapisala, da je »kot vodja mladinskega oddelka knjižnice ter srčna, predana in strokovna mladinska knjižničarka pomembno prispevala k utrditvi statusa mladinskega knjižničarja. Bila je prva v slovenskem knjižničnem prostoru, ki je pravljične ure za otroke povezala z jogo in jih tako izvajala kot redno obliko knjižničnega dela. Bila je tudi prva v Sloveniji, ki je v splošni knjižnici domislila bralno značko za odrasle, jo razvila v priljubljeno obliko dejavnosti in povezave med bralci, založniki in knjižničarji ter odmevnimi zaključnimi dogodki. Ta njena zamisel se je kmalu razširila v mnoge slovenske splošne knjižnice, marsikatera od njih uporablja tudi njene imenitne bralne predloge.«