Kultura
Ko se knjige vozijo do bralcev
Kultura
Samo da ste spet prišli, je eden najpogostejših stavkov, ki jih slišijo potujoči knjižničarji, ko se ustavljajo na postajališčih tudi v najodročnejših krajih. Bibliobus je res posebna knjižnica – na kolesih, deluje v utesnjenem prostoru in omejenih časovnih okvirih, vendar ima vse, kar imajo velike.
Predvsem pa so nekoliko posebne potujočnice in potujočniki, kot si rečejo sami. Ne le da bralcem, ki zaradi oddaljenosti ali drugih razlogov ne morejo obiskovati klasičnih knjižnic, vsakih nekaj dni ali tednov pripeljejo novo zalogo knjig in drugega knjižnega gradiva, voznik in knjižničarka (to sta najbolj običajen par v bibliobusu) z obiskovalci tudi spleteta tesne vezi, ki se ohranjajo skozi generacije. Potujočim knjižnicam, ki delujejo kot enote splošnih knjižnic, je bilo precej več pozornosti kot običajno namenjene sredi maja, ko sta v Ljubljani potekala Festival bibliobusov in mednarodno strokovno posvetovanje potujočih knjižnic, na katerem so poleg slovenskih sodelovali še predstavniki še iz 11 evropskih držav. To je bila tudi priložnost, da si ogledamo slikovite tovornjake, avtobuse ter kombije, prirejene v bibliobuse in poslikane s simpatičnimi ilustracijami in slogani. In da slišimo, kako si knjige poiščejo pot do bralcev, kadar bralci ne morejo do njih.
-
Pod okriljem Društva slovenskih pisateljev bo med 7. in 9. junijem potekal že 29. vseslovenski literarni festival Slovenski dnevi knjige. Osrednje prizorišče bo na Vrtu Lili Novy Društva slovenskih pisateljev na Tomšičevi 2 v Ljubljani, kjer bodo po potekali literarna branja in interpretacije pesmi, pogovori z avtorji, glasbeni nastopi ter literarne ustvarjalne delavnice, namenjene otrokom. Tam bo tudi knjižni sejem, v akciji ›S knjigo po Kulturni soseski‹ vsak nakup knjig po sejemskih cenah prinaša popuste pri nakupu brezalkoholnih napitkov v gostinskem delu vrta ter vstopnicah za razstave, muzeje in predstave v Kulturni soseski.
Imate doma delo Franca Bernekerja?
Koroška galerija likovnih umetnosti – KGLU vabi lastnike del Franca Bernekerja, da se jim oglasijo. Ob 150-letnici rojstva kiparja namreč pripravljajo razstavo, ki jo bodo odprli 3. decembra. Pionir modernega slovenskega kiparstva je bil sopotnik slikarjev impresionistov Jakopiča, Groharja, Jame in Sternena. Veliko se je ukvarjal z malo plastiko, nagrobnimi spomeniki in portreti, med najbolj znanimi je Trubarjev spomenik v Ljubljani. Glavnino njegovih del hrani Narodna galerija v Ljubljani, nekaj jih je v zbirki KGLU, za marsikaterim pa se je z leti izgubila vsaka sled.
-
Z mojega okna
Ko rečeš mesec maj, se misli zavrtijo okoli same lepote, podobe slikajo razcveteno pomlad, spomniš se, da je to čas vriskajoče radosti, maturantskih plesov in zaključnih izletov in seveda ... mesec ljubezni. Vse en sam praznik mladosti. Vendar ljubezen ni samo preteklost kot mladost in spomini. Ljubezen ostane v srcu ne glede na leta in zimo, ki bo nujno prišla po cvetoči pomladi, razkošnem poletju in bogati jeseni. In največ pesmi ne poje o pomladi in rožah, o veselju in maju, ampak o ljubezni, ki traja vse letne čase.
-
Kultura
Tako pravi Helena Koder. Poznamo jo kot dolgoletno ustvarjalko dokumentarnih filmov na slovenski televiziji, kjer jih je kot scenaristka skoraj petdeset podpisala, dvajset jih je tudi režirala, in dobila za svoje delo več pomembnih nagrad, kot so nagrada Franceta Štiglica za življenjsko delo, ki jo podeljuje Društvo slovenskih režiserjev, nagrado za televizijsko igrano-dokumentarno delo Magdalenice gospe Radojke Vrančič, strokovno nagrado Jožeta Babiča za Obraze iz Marijanišča na festivalih slovenskega filma v Portorožu in plaketo DOKUDOK za dokumentarno ime leta 2014. Pred kratkim je izdala svoj knjižni prvenec Krošnja z neznanimi sadeži.
-
GLEDALIŠČE
Zločin na Kozjem otoku
Italijanski dramatik Ugo Betti si je Kozji otok zamislil kot metaforo za morasto notranjo resničnost junakinj in junaka, ki se soočajo z lastnimi hrepenenji, strahovi in strastmi. Govori o odnosih v tesno povezani skupnosti treh žensk, ki se s prihodom moškega porušijo, pri čemer avtor spoznava, da absolutne resnice ni in da je pravica nemogoča. To odseva tudi v predstavi (Mala scena MGL), ki jo je režiral Alen Jelen. Želel je pokazati predvsem to, da skrajnost med dobrim in zlim obstaja v vseh nas. Igrajo: Judita Zidar, Nataša Tič Ralijan, Julita Kropec in Gregor Gruden.
-
Pia Prezelj: Težka voda
Eden redkih romanov, v katerem ima glavno vlogo starejša zgarana ženska, je na lanskem knjižnem sejmu prejel nagrado za najboljši prvenec. V njem se, kot zapišejo v založbi: »drobci iz življenja starejše protagonistke med posledicami zamolčane preteklosti in neizživete prihodnosti postopoma sestavljajo v okrušeno celoto.« Avtorica, sicer novinarka, pronicljivo odstira odnose znotraj manjše vaške skupnosti, v kateri vsi vedo vse o sosedih, a vendar vsak nosi še kakšno svojo skrivnost. (Založba Goga, 24,90 evra)
-
Skupnost muzejev Slovenije in Služba za premično dediščino in muzeje pri Narodnem muzeju Slovenije organizirata spletno akcijo #naprejvpreteklost. V njej sodeluje več kot 60 slovenskih muzejev in galerij ter njihovih organizacijskih enot, ki bodo en teden, do 22. aprila, ponudili veliko zanimiv vsebin na svojih spletnih straneh in družbenih omrežjih. Vsebine najdete pod ključniki: #naprejvpreteklost, #učenjevmuzeju ter #pomladvmuzeju.
Na tak način želijo obiskovalcem približati bogato snovno in nesnovno dediščino, ki jo hranijo in jih obenem spodbujajo, da se kaj novega naučijo.
Folklorna skupina Grof Blagaj vabi
Folklorna skupina Grof Blagaj, ki deluje v okviru Kulturno-umetniškega društva Polhov Gradec, vabi na prireditev z naslovom Včasih je luštno blo. S plesi in petjem bodo 13. aprila, ob 19. uri, v Kulturnem domu Jakoba Trobca v Polhovem Gradcu, obiskovalce popeljali za nekaj desetletij v preteklost. V goste so povabili še Borovniške tamburaše.
Folklorna skupina deluje 24 let pod vodstvom Anite Kobe, članice in člani pa so ponosni to, da plešejo v polhograjski noši, izdelani po risbi slikarja Goldensteina iz leta 1838.
-
Kultura
Talent, muzikalnost, glasovne prilagodljivosti, širok operni in koncertni repertoar, prefinjene in občutene interpretacije z izrednim muzikalnim čutom, kristalno čisti pianissimi ... To so le nekatere značilnosti slovenske operne in koncertne pevke Ane Pusar Jerič, ki je zaslovela doma in v tujini ter za svoje delo prejela številne nagrade. Pred kratkim operno nagrado Sama Smerkolja, ki jo podeljuje Slovensko komorno glasbeno gledališče. Prosili smo jo, naj obudi nekaj spominov na svoja svetovna glasbena popotovanja, ki med drugim segajo od Prage, Leningrada, Bolšoj teatra, Edinburga, Madrida, Lizbone, Stuttgarta, Berna, Toulousa, Gradca, Kölna, Milana, Rima, Hamburga, Münchna, Züricha, Firenc, Salzburga, Montreala, Sao Paola do Dunaja, kjer je v tamkajšnji Državni operi pela sedem glavnih primadonskih opernih vlog.