Kultura
Pesnica, ki piše v svojem jeziku srca
Prosti časjanuar '24Ljudje Kultura
Kultura
Le predstavljate si lahko, kako praznično je bilo, ko je bilo lani novembra v rimskem senatu slišati Pesem o gugalnici Andreine Trusgnach, saj je šlo za eno redkih priložnosti, ko je tam zazvenela beseda iz Beneške Slovenije. Takrat so tam na pobudo senatorke Tatjane Rojc pripravili posvet z naslovom Poezija duše med lokalnimi jeziki, mejami in svobodo, Andreino pa počastili s posebnim priznanjem za ohranitev zapuščenih pokrajin. Za velikokrat nagrajeno pesnico in pripadnico slovenske narodne manjšine v deželi Furlaniji - Julijski krajini ter njene prebivalce je bila to velika čast. Slovenska beneška beseda je vstopila v italijanski senat skozi glavna vrata.
-
GLEDALIŠČE
Grenka komedija Paradiž
Umeščena je v dom starejših v manjšem slovenskem kraju. Italijanski režiser Matteo Spiazzi skozi neverbalno predstavo staranja vpeljuje teme izključenosti, izoliranosti, osamljenosti, smrti, (ne)izpolnjenosti življenja ter fizičnega in duševnega zdravja. Zgodbe mozaično gradi iz spominov, ki starejšim vzbujajo obžalovanje, strahove, melanholijo, pri gledalcih pa vzbudijo grenek smeh prepoznave in se sestavijo v rahločuten slavospev tistemu trenutku, ko ugledamo pomen v vsakdanjem drvenju pogosto podcenjenih vrednot, saj o vrednosti življenja...
-
Z mojega okna
»Srečno novo leto!«
Kolikokrat sem te dni in tedne slišala ta vzklik! Čas okoli praznikov je vedno poln velikih besed in velikih želja.
»Naj se ti izpolni vse, kar si želiš!«
»Vse dobro ti želim!«
»Mir, zadovoljstvo, srečo, veselje in še vse drugo ti želim!«
»Predvsem zdravja!«
In na videz skromno: »Ja, da bo le zdravje, vse drugo bomo že kako!«
Prihodnost pa je skrita. Ne le da pojma nimamo, kaj se bo dogajalo v tem letu ali celo kaj bo čez pet let, še sanja se nam ne niti to, kaj bo čez eno uro, čez dve minuti.
-
Ljudje Zdravje Oskrba Pravni nasvet Ročna dela Razvedrilo Prehrana Zgodovina Starejši Gibanje Vrt Pokojnine Kultura Medgeneracijsko Potovanja Dom Moda
Naročniki lahko objavijo tri brezplačne oglase na leto. Posamezen oglas lahko vsebuje največ 30 besed, pošljite pa ga do 15. v mesecu, da bo objavljen v naslednji številki. Oglase lektoriramo. Oglaševalcem zagotavljamo anonimnost, zato njihovih naslovov ali telefonskih številk ne posredujemo nikomur.
- Če se javljate na oglas, na ovojnico pisma napišite naš naslov ter šifro in številko oglasa, da lahko vaše pismo posredujemo naprej. Odgovarjajte le na male oglase zadnjih dveh mesecev.
-
Mateja Gomboc: Gorica
Novonastala državna meja je nekdaj prijetno živahno mesto čez noč razklala na italijansko Gorico in jugoslovansko Novo Gorico. In tako posegla v usode preštevilnih ljudi. Kaj se v takem primeru zgodi z njihovimi vezmi, čustvi, spomini, opisuje avtorica skozi zgodbe štirih žensk iz dveh družin in dveh generacij: Goričanke Dore in njene nečakinje Ajdovke Mateje ter Furlanke Pine in njene hčere Lili. Dobrodošel pa je tudi slovarček narečnih besed. (Založba Miš, 34,95 evra)
Praznik naj le odstopa od vsakdana
december '23Ljudje Zgodovina Kultura
Naš pogovor
Obredno življenje utrjuje, potrjuje in na novo vzpostavlja skupnosti in odnose znotraj nje. In čeprav se je pomen marsikatere šege ali obreda izgubil v zgodovini, bodo rituali – v taki ali drugačni obliki – vedno obstajali, zatrjuje Ambrož Kvartič, doktor etnologije in kulturne antropologije ter raziskovalec sodobne pripovedne folklore. V obsežni knjigi z naslovom Od imena do spomina, ki je pred kratkim izšla pri Založbi Mladinska knjiga, predstavlja šege, navade in obrede, kot s(m)o jih poznali nekdaj, in tiste, ki nastajajo v sodobnem času. Knjiga je bila nominirana za knjigo leta na nedavnem Slovenskem knjižnem sejmu.
-
SLIKAR
Zdravko Červ iz Češče vasi pri Novem mestu je že v mladih letih občasno segal po čopiču in barvah, aktivno pa se je likovnemu ustvarjanju posvetil po zaključku poklicne kariere. Pridružil se je Društvu likovnikov Krško OKO in ustvarjal pod mentorstvom akademskega slikarja Todorčeta Atanasova. Kasneje se je izpopolnjeval še pri drugih akademskih slikarjih, in kot pravi, tako pridobival znanje in tudi samozavest, kar mu je pomagalo pri likovnem ustvarjanju. Zdaj je član kar treh likovnih sekcij: KUD Dolenjske Toplice, Likovnega društva Trebnje in LKD Mavrica iz Novega mesta, zelo dejaven je tudi v novomeškem društvu upokojencev.
-
Moški, pridružite se oranžnim telovadcem
Članice in člani Društva Šola zdravja tudi v hladnejših mesecih vsako jutro pol ure telovadijo na prostem, družijo se z drugimi na telovadbi in tudi zunaj nje, hodijo skupaj na izlete, obiskujejo koncerte, gledališče, izobražujejo se o zdravi prehrani, o tem, kako pravilno izvesti vaje »1000 gibov«, delajo vaje za moč, imajo tudi projekt »Dihamo z naravo«. V svoje vrste še posebej vabijo moške. Iz društva jim sporočajo, da je druženje z oranžnimi telovadci zelo pestro in veselo, kar še dodatno pripomore k boljšemu telesnemu in duševnemu zdravju.
-
Z mojega okna
»Tale bo za mojo mamo, tale pa za sosedovo gospo,« je rekla mami, ko je jemala lepe srnine hrbte iz pečice. Biskvit z orehi, kako je dišala vsa hiša! »Mama je že stara, ne more več delati sama, soseda pa je zdravnica, vse dni je v službi in bo gotovo vesela domačega peciva,« mi je, deklici, razlagala.
Ne vem, ali je spomin na ta biskvit prvi spomin na mamino radodarnost ali je bilo prej začudenje, ko je otroku ženske, ki je hodila po hišah, namazala kruh z marmelado, kot ga je nam samo včasih.
-
RAZSTAVE
Rekonstruirani keltski bojni voz
V Posavskem muzeju Brežice je na ogled arheološka razstava s predmeti, ki so rezultat zadnjih raziskav na brežiškem Sejmišču. Med najpomembnejšimi je v naravni velikosti rekonstruirani keltski bojni voz iz sredine 3. stoletja pred našim štetjem, ki je zmožen tudi dejanske terenske vožnje. Za obnovo so angažirali tri mojstre – kolarja, kovača in usnjarja. Po besedah avtorice razstave, arheologinje in višje kustosinje brežiškega muzeja Jane Puhar so pri nas vozovi, ki jih poznamo iz obdobja mlajše železne dobe, prava redkost. Na slovenskih tleh so do zdaj odkrili le tri takšne, vse te pa prav na območju Sejmišča, kjer je bilo do zdaj odkritih več kot 160 žganih keltskih grobov. Razstava bo odprta še nekaj mesecev.