Kultura
-
Anita Ogulin, Vasja Jager: Tako zelo vas imam rada
Julija je minilo leto od smrti srčne Anite Ogulin, dolgoletne sekretarke Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste - Polje. Avtobiografija, ko jo je zaradi njene bolezni po njenem pripovedovanju dokončal novinar Vasja Jager, odkriva njeno plat, ki je javnost ni poznala. Vse življenje je skrivala svoje rane iz otroštva, zaradi katerih se je že zgodaj zavezala, da bo skušala pomagati vsakemu otroku, ki ga bo srečala. In to je tudi počela, pri čemer je sledila motu, da ni treba nikoli obupati, pač pa se je treba boriti do konca, saj se lahko vse spremeni. (Mladinska knjiga, 24,99 evra)
-
Prosti časseptember '25Kultura
MUZEJI
RIMLJANI V LJUBLJANI IN NOVE DOGODIVŠČINE
Družinski festival že četrto leto organizira Mestni muzej Ljubljana v soorganizaciji z Narodnim muzejem Slovenije. Vizija festivala je 2000 let starim ostalinam rimske Emone za eno popoldne ponovno vdihniti življenje ter starodavno dediščino na igriv in doživljajski način približati tudi najmlajšim. Poleg omenjenih muzejev bodo delavnice 13. septembra izvajali še Slovenski šolski muzej , Prirodoslovni muzej Slovenije, Kulturno društvo Vespesjan, Društvo Poetovio LXIX in Logofil.si (klasični filolog Gašper Kvartič).
Stane Sever: ljudski igralec dobrega malega človeka
Prosti časseptember '25Kultura
KULTURA/RADI SMO JIH GLEDALI
Bralci Vzajemnosti smo večinoma generacija, ki se še spomni velikih imen slovenskega gledališča in filma, ki so nas vrsto let razveseljevali in nam polnili duše. Seveda ne moremo mimo Staneta Severja, po mnenju mnogih še vedno prvaka slovenskega igralskega poklica, ki se je gledališču zapisal dobesedno do svoje smrti, saj se je od svojega občinstva za vedno poslovil nekaj minut po svoji zadnji predstavi.
Na odrske deske je prvič stopil v viškem amaterskem sokolskem gledališču kot dijak učiteljišča v Ljubljani, kjer se je 20. novembra leta 1914 rodil staršem, delavcem v Tobačni tovarni. Pri dvajsetih je že nastopil v Šentjakobskem gledališču. Čeprav je bil brez formalne igralske izobrazbe, pa je bil kmalu občasno angažiran tudi za manjše vloge v ljubljanski Drami. Potem ko se je izkazal v vlogi pisarja Mrve v gledališki predstavi Lepa Vida, je v Drami dobil stalno zaposlitev.
Kiparstvo je glasno, prašno, vse ostalo je krasno
Prosti časseptember '25Kultura
KULTURA
Tako pravi akademska kiparka mag. Alenka Vidrgar, ustvarjalka celopostavnega kipa pesnika Srečka Kosovela, s katerim je Sežana želela opozoriti, da se je rodil v tem mestu. Kiparka že več desetletij vzbuja pozornost doma in v tujini s svojimi javnimi kiparskimi deli, spomeniki, reliefnimi portreti oseb, ustvarjenimi v različnih materialih, od gline, mavca do brona, s svojimi kamnitimi zvenečimi skulpturami, poletno kiparsko delavnico, njena dela so v zbirki Junij, ki jo hrani Muzej za arhitekturo in oblikovanje, v zbirki Moderne galerije, v Slovenskem šolskem muzeju …
Stane Sever: ljudski igralec dobrega malega človeka
KULTURA / RADI SMO JIH GLEDALI
Bralci Vzajemnosti smo večinoma generacija, ki se še spomni velikih imen slovenskega gledališča in filma, ki so nas vrsto let razveseljevali in nam polnili duše. Seveda ne moremo mimo po mnenju marsikaterih še vedno prvaka slovenskega igralskega poklica Staneta Severja, ki se je gledališču zapisal dobesedno do svoje smrti, saj se je od svojega občinstva za vedno poslovil nekaj minut po svoji zadnji predstavi.
Na odrske deske je prvič stopil v viškem amaterskem sokolskem gledališču kot dijak učiteljišča v Ljubljani, kjer se je 20. novembra leta 1914 rodil staršem, delavcem v Tobačni tovarni. Pri dvajsetih letihje že nastopil v Šentjakobskem gledališču, čeprav brez formalne igralske izobrazbe, pa je bil kmalu občasno angažiran tudi za manjše vloge v ljubljanski Drami. Potem ko se je izkazal v vlogi pisarja Mrve v gledališki predstavi Lepa Vida, je v Drami dobil stalno zaposlitev. Njegov samosvoji značaj, ki ga je kasneje oblikoval v tako cenjenega igralca, ga je prvič stal službo v Drami leta 1941. Ob obletnici smrti kralja Aleksandra je protestno izostal na predstavi Hamleta, zato so ga odpustili. Nekaj časa je v okupirani Ljubljani povezan z odporniškim gibanjem deloval v ilegali, kmalu pa so ga zajeli in internirali v taborišče. Ob kapitulaciji Italije je nadaljeval kulturno delo, povezano z osvobodilnim bojem. Ob koncu vojne se je spet pridružil igralskemu ansamblu ljubljanske Drame.
Zlati muzejski abonma za upokojence
Štiri kulturne ustanove, Muzej in galerije mesta Ljubljane, Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije, Narodni muzej Slovenije ter Slovenski etnografski muzej so zasnovale zlati muzejski abonma 2025/2026. Namenjen je upokojencem, ki želijo kakovostno preživljati prosti čas s poglabljanjem v zgodovino, kulturo in umetnost ter pri tem stkati tudi kakšno novo prijateljstvo.
Abonma ponuja različne aktivnosti, od vodenih ogledov aktualnih zbirk in razstav do druženja ter diskutiranja z muzejskimi oziroma galerijskimi strokovnjaki. Abonenti bodo lahko osem mesecev neomejeno obiskovali razstave, deležni bodo posebnih popustov na izbrane delavnice ter publikacije (starejše od šestih mesecev) v muzejskih in galerijskih trgovinah, njihovi spremljevalci pa bodo upravičeni do 25 odstotkov popusta ob nakupu vstopnic.
Ali ljudske modrosti res držijo?
V Zavodu Strašno hudi so se lotili zanimivega projekta. Prepričani so namreč, da nekatere ljudske modrosti in tudi sodobni nasveti, ki so jih prepolna zlasti družbena omrežja, vsebujejo vsaj zrno resnice, obenem pa slutijo, da so vanje vtkane številne zmotne predstave. Ljudje se namreč pogosto raje opiramo na prepričanja, ki so nam blizu, odsevajo naše vrednote in družinske tradicije, kot pa na včasih suhoparna znanstvena dejstva.
Tako bodo v sklopu medgeneracijskega projekta Modrosti pod lupo: od rekov babic in dedkov do tiktok trendov, vse poletje zbirali ljudske modrosti in sodobne spletne nasvete o zdravju, hrani in okolju. Jeseni pa bodo na medgeneracijskih delavnicah te modrosti podrobno preverjali raziskovalci, novinarji ter občanke in občani različnih generacij. Na podlagi ugotovitev želijo ustvariti tudi uporabno orodje, ki bo pomagalo preverjati dejstva ter razločevati med resnico in izmišljijami. Kot pravi vodja projekta Zarja Muršič, biologinja, kognitivna znanstvenica in ambasadorka občanske znanosti:»S sodelovanjem krepimo zaupanje v znanost in spodbujamo razvoj veščin kritičnega mišljenja, kar nam vsem koristi vsak dan.«
Film pod zvezdami na grajskem dvorišču
V poletnih mesecih oživijo tudi kinodvorane na prostem. Posebno prizorišče za ogled dobrega filma je gotovo Ljubljanski grad, kamor vas vabi Kinodvor. Letni kino bo na Grajskem dvorišču v potekal vsak večer med 10. julijem in 2. avgustom.
Program vsebuje nabor najodmevnejših filmov pretekle kinematografske sezone in štiri predpremiere, med njimi je tudi slovenska koprodukcija. Ogledate si ga lahko na povezavi spored
Tu je le nekaj predlogov: Za začetek bodo 10. julija zavrteli Valovanje (Straume, Gints Zilbalodis), prejemnika oskarja in evropske filmske nagrade za najboljši animirani celovečerec. V sredo, 16. julija bo na sporedu dokumentarec z nasveti dalajlame, tibetanskega duhovnega vodje in dobitnika Nobelove nagrade za mir Modrost sreče (Wisdom of Happiness, Barbara Miller, Philip Delaquis); 13. julija bo film o sloviti operni pevki Marii Callas, Maria, 17. julija si lahko ogledate slovenski film Urške Djukič Kaj ti je deklica. V soboto, 19.
-
Z MOJEGA OKNA
Ko šole zaprejo svoja vrata in mnogi odidejo na dopuste, se mesta poslovijo od stalnih prebivalcev in se napolnijo s turisti, ki prihajajo z vseh koncev sveta. Prihajajo gledat naša mala mesta in vasi, kjer je zgodovina pustila svoje sledi in značilnosti: ogledujejo si cerkve, gradove, stare mline, kozolce, samostane in muzeje, prihajajo občudovat in uživat našo raznoliko naravo na tako majhnem delčku sveta. Zlahka lahko rečemo kot v kičasti reklami: imamo vse, kar imajo veliki! Kot kakšen minimundus imamo visoke gore in ravnice, doline in nižine, reke in studenčke, neštete slapove, imamo košček morja in imamo jezera, in to ne samo navadnih, ampak celo taka, ki včasih so, drugič pa jih sploh ni, in namesto njih lahko občuduješ suhe požiralnike kot na Marsu, imamo prekrasen, skrivnosten podzemni svet in vedno znova se zgodi, da odkrijejo kakšno novo kraško čudo, kot da živimo na tanki plasti čipke nad neskončnimi stezami med čudovitimi kapniki, ki čakajo, da jih najdemo.
Težave me niso nikdar motile, nasprotno
KULTURA
To je večkrat povedala Gabrijela Fleischman, ki je lani za življenjsko delo prejela veliko nagrado S.K.O.M., združenja slovenskih filmskih scenografov, kostumografov in oblikovalcev maske. Kot oblikovalka maske je močno zaznamovala slovenski filmski prostor in s svojim delom odločno prispevala k profesionalizaciji in dvigu ugleda avtorskih poklicev. Sodelovala je pri oblikovanju celostne podobe slovenskih in tujih celovečernih filmov ter si s svojo strokovnostjo in požrtvovalnostjo prislužila zaupanje in ugled pri mnogih generacijah režiserjev, igralcev, producentov ter drugih filmskih delavcev.