Kultura
-
Z mojega okna
Ko rečeš mesec maj, se misli zavrtijo okoli same lepote, podobe slikajo razcveteno pomlad, spomniš se, da je to čas vriskajoče radosti, maturantskih plesov in zaključnih izletov in seveda ... mesec ljubezni. Vse en sam praznik mladosti. Vendar ljubezen ni samo preteklost kot mladost in spomini. Ljubezen ostane v srcu ne glede na leta in zimo, ki bo nujno prišla po cvetoči pomladi, razkošnem poletju in bogati jeseni. In največ pesmi ne poje o pomladi in rožah, o veselju in maju, ampak o ljubezni, ki traja vse letne čase.
-
Kultura
Tako pravi Helena Koder. Poznamo jo kot dolgoletno ustvarjalko dokumentarnih filmov na slovenski televiziji, kjer jih je kot scenaristka skoraj petdeset podpisala, dvajset jih je tudi režirala, in dobila za svoje delo več pomembnih nagrad, kot so nagrada Franceta Štiglica za življenjsko delo, ki jo podeljuje Društvo slovenskih režiserjev, nagrado za televizijsko igrano-dokumentarno delo Magdalenice gospe Radojke Vrančič, strokovno nagrado Jožeta Babiča za Obraze iz Marijanišča na festivalih slovenskega filma v Portorožu in plaketo DOKUDOK za dokumentarno ime leta 2014. Pred kratkim je izdala svoj knjižni prvenec Krošnja z neznanimi sadeži.
-
GLEDALIŠČE
Zločin na Kozjem otoku
Italijanski dramatik Ugo Betti si je Kozji otok zamislil kot metaforo za morasto notranjo resničnost junakinj in junaka, ki se soočajo z lastnimi hrepenenji, strahovi in strastmi. Govori o odnosih v tesno povezani skupnosti treh žensk, ki se s prihodom moškega porušijo, pri čemer avtor spoznava, da absolutne resnice ni in da je pravica nemogoča. To odseva tudi v predstavi (Mala scena MGL), ki jo je režiral Alen Jelen. Želel je pokazati predvsem to, da skrajnost med dobrim in zlim obstaja v vseh nas. Igrajo: Judita Zidar, Nataša Tič Ralijan, Julita Kropec in Gregor Gruden.
-
Pia Prezelj: Težka voda
Eden redkih romanov, v katerem ima glavno vlogo starejša zgarana ženska, je na lanskem knjižnem sejmu prejel nagrado za najboljši prvenec. V njem se, kot zapišejo v založbi: »drobci iz življenja starejše protagonistke med posledicami zamolčane preteklosti in neizživete prihodnosti postopoma sestavljajo v okrušeno celoto.« Avtorica, sicer novinarka, pronicljivo odstira odnose znotraj manjše vaške skupnosti, v kateri vsi vedo vse o sosedih, a vendar vsak nosi še kakšno svojo skrivnost. (Založba Goga, 24,90 evra)
-
Skupnost muzejev Slovenije in Služba za premično dediščino in muzeje pri Narodnem muzeju Slovenije organizirata spletno akcijo #naprejvpreteklost. V njej sodeluje več kot 60 slovenskih muzejev in galerij ter njihovih organizacijskih enot, ki bodo en teden, do 22. aprila, ponudili veliko zanimiv vsebin na svojih spletnih straneh in družbenih omrežjih. Vsebine najdete pod ključniki: #naprejvpreteklost, #učenjevmuzeju ter #pomladvmuzeju.
Na tak način želijo obiskovalcem približati bogato snovno in nesnovno dediščino, ki jo hranijo in jih obenem spodbujajo, da se kaj novega naučijo.
Folklorna skupina Grof Blagaj vabi
Folklorna skupina Grof Blagaj, ki deluje v okviru Kulturno-umetniškega društva Polhov Gradec, vabi na prireditev z naslovom Včasih je luštno blo. S plesi in petjem bodo 13. aprila, ob 19. uri, v Kulturnem domu Jakoba Trobca v Polhovem Gradcu, obiskovalce popeljali za nekaj desetletij v preteklost. V goste so povabili še Borovniške tamburaše.
Folklorna skupina deluje 24 let pod vodstvom Anite Kobe, članice in člani pa so ponosni to, da plešejo v polhograjski noši, izdelani po risbi slikarja Goldensteina iz leta 1838.
-
Kultura
Talent, muzikalnost, glasovne prilagodljivosti, širok operni in koncertni repertoar, prefinjene in občutene interpretacije z izrednim muzikalnim čutom, kristalno čisti pianissimi ... To so le nekatere značilnosti slovenske operne in koncertne pevke Ane Pusar Jerič, ki je zaslovela doma in v tujini ter za svoje delo prejela številne nagrade. Pred kratkim operno nagrado Sama Smerkolja, ki jo podeljuje Slovensko komorno glasbeno gledališče. Prosili smo jo, naj obudi nekaj spominov na svoja svetovna glasbena popotovanja, ki med drugim segajo od Prage, Leningrada, Bolšoj teatra, Edinburga, Madrida, Lizbone, Stuttgarta, Berna, Toulousa, Gradca, Kölna, Milana, Rima, Hamburga, Münchna, Züricha, Firenc, Salzburga, Montreala, Sao Paola do Dunaja, kjer je v tamkajšnji Državni operi pela sedem glavnih primadonskih opernih vlog.
-
Z mojega okna
Pomlad je in za nami je tudi največje pomladansko praznovanje, velika noč, to je nedelja po prvi spomladanski luni. Pust, pepelnična sreda, štiridesetdnevni post, velikonočni ponedeljek in bela nedelja – okoli vseh teh dni je za debelo knjigo obredov, navad in običajev. Nekateri se krepko držijo, drugi tonejo v pozabo. Vse to so krščanski prazniki in jih marsikdo ne pozna več, vendar so se marsikatere navade trdovratno obdržale, poznam celo družine, ki so barvale pirhe in jedle šunko in potico za prvi maj, ker je bilo praznovanje velike noči neprimerno. Ohranjali so spomin na preteklost, sicer prilagojeno, pa vendar ...
-
GLEDALIŠČE
Toxic v mariborski Drami
Predstava je nastala po predlogi istoimenskega romana pisateljice in dramaturginje Eve Mahkovic, ki je v njem drzno, pogumno, brezsramno, globoko, nevarno in odkrito secirala samo sebe. Sledimo osmim mesecem avtoričinega življenja ter motivom, dogodkom, željam in strahovom, ko se kot urbana ženska sooča s seboj in svetom, lastno preteklostjo in zahtevami sedanjosti. Uprizoritev je zasnovana kot duet za igralki različnih starosti, pri čemer prav medgeneracijske razlike besedilo in uprizoritev umestijo v kontekst obče ženskega. Dramatizacijo romana podpisuje Eva Mahkovic, priredbo besedila in idejno zasnovo uprizoritve Nataša Matjašec Rošker, besedila songov Liza Marijina, obe igrata v predstavi, dramaturginja je Maja Borin, koreografinja Valentina Turcu, scenograf Lin Japelj, kostumograf Alan Hranitelj, avtor glasbe je Marko Jaušovec.
-
Jana Juráňová: Ničvrednica
Triinosemdesetletna brezdomna Ludmila si po odpustu iz bolnišnice za začasno (skrivno) prebivališče izbere kar bolnišnične hodnike. Sčasoma njeno stisko odkrije vse več ljudi, ki ji želijo pomagati, a ima pri tem vsak svoje namene. Slovaška pisateljica srhljivo nazorno izpostavi anomalije posttranzicijske družbe: staromrzništvo, okoriščanje s tujo tragedijo pod pretvezo dobrodelnosti ali pa lastne promocije, politične igre, zahteve po večno mladostnem videzu in tudi bolezen sodobnega časa: osamljenost. (KUD Sodobnost, 24,90 evra)