Kultura
-
Vrt, posvečen Josipini Turnograjski
Ob 170. obletnici prve slovenske pesnice, pisateljice in skladateljice Josipine Urbančič Turnograjske so v Preddvoru ob gradu Turn, kjer je živela, odprli vrt, posvečen njej. Ustvarjala je v času, ko se je pripovedništvo pri nas šele začelo razvijati, ustvarjalci so bili v glavnem moški, zato je njeno delo toliko pomembnejše, njen preboj na naše literarno prizorišče pa je bil še toliko težji. Kot je pojasnila Mira Delavec Touhami, predsednica Kulturnega društva Josipine Turnograjske, ki se posveča ohranjanju spomina na Josipino, poskušajo popraviti krivice, ki jih je doživela. Izdali so njena zbrana dela tako v izvirniku kot v posodobljeni različici in biografski roman Dehteče spominčice ljubezni, je razkrila avtorica in predsednica društva. Dobro je vedeti, da bodo zelišča in cvetlični del z vrta dostopni obiskovalcem gradu ter stanovalcem tamkajšnjega doma starejših občanov.
-
Kultura
Dragoceno zbirko kitajskih starin, ki je edinstvena v evropskem prostoru, je zbral Ivan Skušek ml. Ogledate si jo lahko ogledate v Slovenskem etnografskem muzeju (SEM). Poleg slik, budističnih kipcev, keramike, porcelana, tekstila, glasbil, kovancev, knjig, fotografij, albumov in številnih drugih manjših predmetov za vsakdanjo rabo obsega predmete večjih dimenzij, kot so keramični strešni jezdeci, pohištvo, okrasne lesene stene ter model kitajske hiše. Predmeti, na ogled jih je okoli 500, večinoma izvirajo iz zadnje dinastije Qing (1644–1911) ter iz obdobja kitajske republike (1911–1949).
-
Z mojega okna
Pravijo, da tako čudnega vremena še ni bilo – zjutraj nas zebe, popoldne je vroče, vmes pa dež in plazovi … Pravijo, da stari pregovori, ki so držali kot kamen kost, ne držijo več ... Pravijo, da se ozračje segreva, ledeniki talijo, morski tokovi spreminjajo … In pravijo, da so vsega tega krivi človek, njegova peč na drva in njegov moped na mešanico, da o sosedovi kravi ne govorimo ...
No, vreme je res čudno, le da ne vem, ali zaradi še nikoli videnih vremenskih sprememb ali se nestalno vreme pojavlja ciklično skozi stoletja. Ne vem, ali sem utrujena in me povsod trga zaradi starosti in revme ali so za to krivi cepivo proti covidu in njegove dolgoročne posledice. Ne vem, ali je toča zbila solato zaradi poletnih neviht, ki so vedno bile in vedno bodo, ali so za to kriva letala, ki spuščajo v zrak bog ve kaj in streljajo v oblake, da bi po svoji volji obvladovali vreme. Če bom še dolgo na svetu, se bom očitno naučila predvsem tega, da prav o ničemer ničesar ne morem res vedeti.
-
Prva in zadnja ljubezen
Zanima vas moja prva ljubezen. Kaj prva? Pri meni je to tudi zadnja ljubezen!
Imam fotografijo iz otroškega vrtca, posneto pred drugo svetovno vojno, pri nunah v nekdanjem samostanu v Strossmayerjevi ulici v Mariboru. Na tej sliki sva z možem Jožetom, oba stara komaj šest let. No, potem naju je vojni čas ločil vse do leta 1946. V Mariboru je ob stalnem bombardiranju postalo nevarno in me je stara mama poslala v Zagreb, kjer je živela moja družina. Takoj po vojni sem se vrnila nazaj v Maribor, kjer sem se spet srečala s svojim Jožetom na šolskem izletu celotne mariborske prve gimnazije.
-
59. festival Borštnikovo srečanje
Tradicionalno je tekmovalni program FBS v Mariboru osrednji programski sklop festivala, ki se je začel že 3. junija. Selektor Blaž Lukan si je ogledal skoraj 100 predstav slovenskih gledališč in izbral 12 uprizoritev. Odločil se je za take, »ki imajo svoje jedro zdaj v družinskem ali partnerskem, zdaj v institucionaliziranem ali spontanem nasilju, v nasilju okostenele tradicije ali novih (socialnih) medijev in omrežij, ki reagirajo na nasilje nad spolom in spolnostjo, nad drugimi, še posebej nad žensko, pa nad nekonvencionalno družbeno in družinsko skupnostjo«. Na FBS je vedno bogat tudi spremljevalni program, gostovanja tujih gledališč, Staatstheater iz Mainza je s predstavo Vezi duš odprl festival, zaključil pa se bo s podelitvijo festivalskih nagrad in Borštnikovega prstana. Do 16. junija.
Nisem legenda, še vedno ustvarjam
Kultura
Oto. Ni Slovenca, ki ne bi k temu imenu takoj dodal priimka Pestner. Tako kot vemo za Oliverja, Terezo in le malo drugih. Že dolgo je na sceni, veliki vokalist, ki lahko odpoje vse, od klasičnih slovenskih popevk, črnskih duhovnih pesmi, džeza, svinga, šansonov do narodnozabavnih in domoljubnih pesmi. Je tudi komponist in aranžer. Radi ga poslušamo kot solista in tudi kot člana New Swing Quarteta, Alpskega kvinteta in skupine Pro Anima Singers. Pred kratkim je prejel zlato piščal, nagrado za življenjsko delo, ki mu jo je podelila strokovna glasbena akademija, »ker njegovo delo presega meje merljivega«, so zapisali ob podelitvi.
-
Sebastijan Pregelj: Beli konjiček
Ljudje so po vsaki vojni slabši, je rada poudarjala Marija, vitalna stoletnica, doma z Ljubljanskega barja. Podrobnosti nikoli ni razlagala, a ko se ji nenadoma poslabša zdravje in obleži, začne pripovedovati. Tako pravnuku ob vsakem obisku odkrije delček družinske zgodovine, ki so jo zaznamovali dve veliki vojni, trpljenje, odhodi v Ameriko in družbene spremembe, a tudi tople osebne zgodbe, srečne in nesrečne ljubezni. Obenem pa avtor prababičino pripoved spretno preplete s pravnukovimi spomini na otroštvo. (Založba Goga, 27,90 evra)
Ko se knjige vozijo do bralcev
Kultura
Samo da ste spet prišli, je eden najpogostejših stavkov, ki jih slišijo potujoči knjižničarji, ko se ustavljajo na postajališčih tudi v najodročnejših krajih. Bibliobus je res posebna knjižnica – na kolesih, deluje v utesnjenem prostoru in omejenih časovnih okvirih, vendar ima vse, kar imajo velike.
Predvsem pa so nekoliko posebne potujočnice in potujočniki, kot si rečejo sami. Ne le da bralcem, ki zaradi oddaljenosti ali drugih razlogov ne morejo obiskovati klasičnih knjižnic, vsakih nekaj dni ali tednov pripeljejo novo zalogo knjig in drugega knjižnega gradiva, voznik in knjižničarka (to sta najbolj običajen par v bibliobusu) z obiskovalci tudi spleteta tesne vezi, ki se ohranjajo skozi generacije. Potujočim knjižnicam, ki delujejo kot enote splošnih knjižnic, je bilo precej več pozornosti kot običajno namenjene sredi maja, ko sta v Ljubljani potekala Festival bibliobusov in mednarodno strokovno posvetovanje potujočih knjižnic, na katerem so poleg slovenskih sodelovali še predstavniki še iz 11 evropskih držav. To je bila tudi priložnost, da si ogledamo slikovite tovornjake, avtobuse ter kombije, prirejene v bibliobuse in poslikane s simpatičnimi ilustracijami in slogani. In da slišimo, kako si knjige poiščejo pot do bralcev, kadar bralci ne morejo do njih.
-
Pod okriljem Društva slovenskih pisateljev bo med 7. in 9. junijem potekal že 29. vseslovenski literarni festival Slovenski dnevi knjige. Osrednje prizorišče bo na Vrtu Lili Novy Društva slovenskih pisateljev na Tomšičevi 2 v Ljubljani, kjer bodo po potekali literarna branja in interpretacije pesmi, pogovori z avtorji, glasbeni nastopi ter literarne ustvarjalne delavnice, namenjene otrokom. Tam bo tudi knjižni sejem, v akciji ›S knjigo po Kulturni soseski‹ vsak nakup knjig po sejemskih cenah prinaša popuste pri nakupu brezalkoholnih napitkov v gostinskem delu vrta ter vstopnicah za razstave, muzeje in predstave v Kulturni soseski.
Imate doma delo Franca Bernekerja?
Koroška galerija likovnih umetnosti – KGLU vabi lastnike del Franca Bernekerja, da se jim oglasijo. Ob 150-letnici rojstva kiparja namreč pripravljajo razstavo, ki jo bodo odprli 3. decembra. Pionir modernega slovenskega kiparstva je bil sopotnik slikarjev impresionistov Jakopiča, Groharja, Jame in Sternena. Veliko se je ukvarjal z malo plastiko, nagrobnimi spomeniki in portreti, med najbolj znanimi je Trubarjev spomenik v Ljubljani. Glavnino njegovih del hrani Narodna galerija v Ljubljani, nekaj jih je v zbirki KGLU, za marsikaterim pa se je z leti izgubila vsaka sled.