Ljudje
-
Naročniki lahko objavijo tri brezplačne oglase na leto. Posamezen oglas lahko vsebuje največ 30 besed, pošljite pa ga do 15. v mesecu, da bo objavljen v naslednji številki. Oglase lektoriramo. Oglaševalcem zagotavljamo anonimnost, zato njihovih naslovov ali telefonskih številk ne posredujemo nikomur.
- Če se javljate na oglas, na ovojnico pisma napišite naš naslov ter šifro in številko oglasa, da lahko vaše pismo posredujemo naprej. Odgovarjajte le na male oglase zadnjih dveh mesecev.
- Oglase za objavo in odgovore nanje pošljite na naslov: Zavod Vzajemnost p. p. 134, 1001 Ljubljana, z označbo na kuverti "Mali oglasi".
- Za naročnike so oglasi brezplačni, nenaročniki pa plačajo 20 evrov (fizične osebe) oziroma 50 evrov (pravne osebe). -
Iz roda v rod
Prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec je zdravnica z doktoratom z interdisciplinarnih področij socialne medicine in zgodovine medicine, med študenti medicine že več generacij najbolj priljubljena profesorica, med kolegi zdravniki in znanstveniki pa najplodovitejša pisateljica in publicistka s kar 1700 objavami, zabeleženimi v Cobissovih bibliografijah raziskovalcev. Njeno monumentalno delo je enciklopedična zbirka petih knjig z naslovom Zgodovina zdravstva in medicine na Slovenskem.
Med glasbenike namesto med duhovnike
Zgodbenovember '24Ljudje Kultura
Kam nas pelje življenje
Vsestranski umetnik, glasbenik, likovnik, organizator kulturnih in drugih prireditev, zbiralec starih predmetov, izdelovalec in zbiralec jaslic, starih božičnih razglednic, začetnik razstave božičnih jaslic v Vojniku, promotor češke kulture v Sloveniji ... Vse to je Jože Žlaus.
Njegovih dejavnosti je še veliko, a dodajmo le, da sta Jože in njegova žena Jelka zelo aktivna člana Društva ljubiteljev jaslic in sta letos na Brezjah prejela prestižno priznanje za aktivno delo na področju jasličarstva. Leta 2018 so bile njune jaslice razstavljene v Vatikanu med sto najlepšimi jaslicami z vsega sveta. Posebnost njunih jaslic je ta, da so izdelane iz votlega vrbovega panja, ki je bil namenjen predelavi v sekance, a je Jože ob opazovanju tega odpadnega kosa lesa dobil idejo, da bi bilo mogoče iz njega izdelati jaslice. Na letošnji mednarodni razstavi, ki jo v Vatikanu tradicionalno odprejo 8. decembra, bodo na ogled kar štiri slovenske jaslice, ponovno bosta sodelovala tudi zakonca Žlaus.
Navajanje na življenje brez stresa
Iz roda v rod
Prof. dr. Jadrana Lenarčiča poznamo predvsem kot mednarodno priznanega znanstvenika – robotika, nedavno upokojenega direktorja Instituta Jožefa Stefana (IJS) in tudi kot uveljavljenega slikarja. Z ženo Brigito, upokojeno zaslužno profesorico biokemije na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo, imata hčerko in sina, vsi v družini pa so dosegli doktorski naziv.
Oba s tri leta mlajšo ženo Brigito sta se po zelo uspešnih karierah upokojila na isti dan v februarju 2022. Je pa Jadran še dejaven v nekaterih mednarodnih odborih, eno uro tedensko predava na Fakulteti za elektrotehniko, delno pa ostaja povezan tudi z IJS. Sicer je človek mnogih talentov, ki zase pravi, da se bolj kot z glavo odloča s srcem, kar je za znanstvenika presenetljiva izjava. Kdor pozna njegova slikarska dela, ve, koliko njegovega otroštva, preživetega v Kopru, je ujetega v slikah, ki jih stroka uvršča med kubizem in abstrakcijo.
Zgodba, ki ne sme biti zamolčana
Spoznajte jih
Marija Brlek, rojena Grabar, je bila na seznamu taboriščnikov oziroma ukradenih otrok. Šele pri 81-tih letih se je odločila javno povedati svojo življenjsko zgodbo, ki jo je kruto zaznamovala druga svetovna vojna. Veselila se je objave članka, ki ga je vnaprej prebrala, a žal se je njeno življenje izteklo tik pred izidom revije. Svojci so se iz spoštovanja njene želje in v spomin na mamo strinjali z objavo.
Dva zaljubljena mlada para: Neža in Jakob Grabar ter Otilija in Janez Kocmut, sta si večno ljubezen prisegla na isti dan. Kljub negotovim časom, ki niso napovedovali lepe prihodnosti, so jo štirje mladi iz Slovenskih goric načrtovali skupaj. Zavedne Slovence so povezovali pripadnost sokolom, mržnja do nemškutarjev in Nemcev ter sodelovanje z borci Slovenskogoriške – Lackove čete. A vojna je usodno zarezala v življenje mladoporočencev in njihovih potomcev.
Svetovna prvakinja z levo roko
ŠPORTNI VETERANI: Marika Kardinar
Štirideset medalj, naziv svetovne prvakinje, rekorderka, pomurska športnica stoletja. Naša najuspešnejša in zagotovo tudi najboljša kegljačica vseh časov Marika Kardinar pri 71 letih še keglja. V prvi slovenski ligi.
Pomurka madžarskih korenin, tekmovalka, ki je skoraj 30 let zastopala reprezentanco (najprej jugoslovansko, nato slovensko), danes počne še marsikaj. »Marika je svetovna prvakinja v treh disciplinah: v kegljanju, kuhanju in kot žena. Ne nujno v tem vrstnem redu,« pove njen mož Marjan Kardinar, dolgoletni župan Dobrovnika – mimogrede, ob našem obisku je sporočil veselo novico, da bodo v Dobrovniku gradili prvi dom starejših občanov, ki bo imel nekaj čez 60 postelj.
-
Naročniki lahko objavijo tri brezplačne oglase na leto. Posamezen oglas lahko vsebuje največ 30 besed, pošljite pa ga do 15. v mesecu, da bo objavljen v naslednji številki. Oglase lektoriramo. Oglaševalcem zagotavljamo anonimnost, zato njihovih naslovov ali telefonskih številk ne posredujemo nikomur.
- Če se javljate na oglas, na ovojnico pisma napišite naš naslov ter šifro in številko oglasa, da lahko vaše pismo posredujemo naprej. Odgovarjajte le na male oglase zadnjih dveh mesecev.
- Oglase za objavo in odgovore nanje pošljite na naslov: Zavod Vzajemnost p. p. 134, 1001 Ljubljana, z označbo na kuverti "Mali oglasi".
- Za naročnike so oglasi brezplačni, nenaročniki pa plačajo 20 evrov (fizične osebe) oziroma 50 evrov (pravne osebe). Z rožami sta navdušila obiskovalce
Zgodbenovember '24Ljudje Ročna dela
Na letošnjem Festivalu za tretje življenjsko obdobje so zelo veliko občudovanja poželi šopki, ki so jih prejeli nagrajenci festivala, ustvarile pa so jih spretne roke Verene in Zvonka Mikša iz Dornave. Videti so bili kot pravi, čeprav so bili izdelani iz krep papirja.
Na stojnici Turističnega društva Breza Pragersko - Gaj, ki sta ga zastopala, je bilo poleg gerber na ogled tudi veliko drugega cvetja, od sončnic, nageljnov, vrtnic do božičnih zvezd. Cvetje je bilo tako umetelno izdelano, da bi ga zlahka zamenjali za naravne rože, zato so se pri njiju ustavili številni obiskovalci, med uglednimi gosti tudi predsednica Slovenije Nataša Pirc Musar. Na festivalu sta sodelovala prvič in bila vesela nad dobrim odzivom, ki sta ga sicer navajena v domačih krajih. Izdelovanja rož iz papirja sta se lotila pred šestimi leti, potem ko so zrastli vnuki in niso več potrebovali varstva. V aktivni dobi sta se ukvarjala s povsem drugimi stvarmi, Verena je bila vzgojiteljica, Zvonko pa računovodja. Ko sta se upokojila, sta najprej pomagala pri skrbi za vnuke, pred šestimi leti pa sta se lotila izdelovanja cvetja iz krep papirja. Do tedaj s tem nista imela nobenih izkušenj, se je pa s tem nekdaj ukvarjala Zvonkova mama.
-
NAŠ POGOVOR
Naša prehrana se je v zadnjih desetletjih precej spremenila. Vse manj jedi si pripravimo sami in tudi kuhamo manj iz osnovnih živil. Kaže, da se premalo zavedamo, kako imata prehrana in življenjski slog velik vpliv na naše zdravje. Na Inštitutu za nutricionistiko, ki je neprofitni raziskovalni zavod, se že 15 let z različnimi raziskavami in programi trudijo prispevati k izboljšanju prehranskih navad in krepitvi zdravega življenjskega sloga, podpirajo pa tudi razvoj in proizvodnjo kakovostnejših živil. Pogovarjali smo se z njihovo raziskovalko doc. dr. Živo Lavriša, univ. dipl. inž. živilske tehnologije, ki deluje v skupini Prehrana in javno zdravje, vodila pa je tudi prvo nacionalno raziskavo o prehranski preskrbljenosti stanovalcev domov za starejše, imenovano NutriCare.
-
Spoznajte jih
Ljudmila Urbancl je septembra dopolnila 92 let. Še vedno je radovedna in vedoželjna. Pred štirimi leti je s helikopterjem poletela nad Triglavom, naučila se je igrati klaviature, zdaj pa se – zaradi spleta nerodnosti – že šestič uči hoditi.
Slika na polici v eni izmed sob v Koroškem domu starostnikov, poslovni enoti Slovenj Gradec, je Ljudmili Urbancl še posebej ljuba. Na njej je njena rodna hiša v Podgorju blizu Slovenj Gradca, od koder je krenila v svet. Tudi do Kitajske, kamor je odšla kaj kmalu, ko je ta država odprla svoja vrata, in do Afrike, Azije, bila je na Kubi … Epizoda s helikopterjem pa je še kako živa. »Venomer sem imela željo poleteti s helikopterjem. Potem sem imela zdravstvene težave, zaposleni v domu so mi pomagali in v zahvalo za vso pomoč med boleznijo sem pripravila vse potrebno, da smo skupaj z nekaterimi zaposlenimi poleteli nad Triglavom. Čudovito je bilo,« pove zgovorna gospa, ki doda, da je bila venomer radovedna in zvedava ter ima še vedno izpit za motor.