Prehrana
-
Dobro počutjejanuar '25Prehrana
Prehrana
Ni treba prav daleč, za silo je namreč dovolj, da si privoščimo obrok v znani veliki trgovini, pa si že oblizujemo prste, kot če bi bili nekje v severnih deželah. Za kaj več je sicer res treba vklopiti pečico in štedilnik, si zavezati predpasnik in zavihati rokave, pa se kuharska zabava lahko začne.
Mesne kroglice iz pečice
Potrebujemo:
100 g drobtin, 3 dl mleka
2 čebuli, malo maščobe za peko
1,5 kg mletega mesa
žličko muškatnega oreščka, 3 žličke soli, pol žličke mletega popra Potico pečejo po družinskem receptu
Dobro počutjejanuar '25Ljudje Prehrana
Brez potice ni praznikov. Če niste imeli časa ali se vam zdi priprava prezahtevna, ste jo lahko kupili v trgovini. Tudi zahtevnejši so lahko našli takšno, ki je kar se da podobna domači, kot so potice, ki jih pečejo v Pekarni Pečjak.
Za decembrske praznike so spekli 65.000 kosov ali 42 ton. Če bi zložili vse zvito testo za potice drugo za drugim, bi v dolžino naneslo skoraj 11 kilometrov. Čeprav si pri tako veliki količini pomagajo s stroji predvsem pri prvem delu priprave, tj. od zamesitve testa, valjanja, priprave nadeva, nadevanja do zavijanja ter razreza, še vedno veliko dela opravijo ročno: od čiščenja in mazanja pekačev, polaganja zvitka v pekač in zapogibanja testa ob straneh. Potem pekače s potico postavijo v ročni vzhajalnik, kjer jo nadzira eden od starih mojstrov, pred peko jo še napikajo in pečejo pri temperaturi okrog 150 stopinj Celzija približno eno uro. Po peki jo ročno obračajo in potlačijo, da skorjica ne odstopi. Ko se potice ohladijo, pa jih razrežejo na polovice in pakirajo. Decembra so jih pekli v treh izmenah in v vsaki je sodelovalo kar 30 zaposlenih.
Praznične jedi – med tradicijo in sodobnostjo
Dobro počutjedecember '24Prehrana
Prehrana
Pred prazniki se v mnogih ljudeh porajajo misli, kaj bi kuhali, spet druge pa skrbi preobilje jedi, ki jih v tem času zaužijejo, in imajo lahko zato prebavne težave. Vsi pa si želimo preživeti praznike v krogu najbližjih, da bomo čutili družinsko povezanost in navdušujoče vonjave hrane, ki nas bo združevala in povezovala.
Pred leti so naredili raziskavo in ugotovili, da treh vonjev ne bomo nikdar pozabili, in sicer po g oveji juhi z rezanci, po pečenki s krompirjem in po potici. To zelo dobro vedo zdomci in izseljenci, športniki in popotniki, ki se po daljšem času vračajo iz tujine. Te vonjave tradicionalnih jedi prikličejo spomine. V prejšnjih generacijah se niso spraševali tako kot danes, ali se bomo zredili, si nakopali holesterol in podobno. Prazniki so bili čas okrepljenih čustev in veselja, čas kipenja hormonov sreče.
Že 120 let vrhunskih jedilnih olj
Bogata tradicija proizvodnje olja sega v leto 1904, ko je Albert Štiger v Slovenski Bistrici ustanovil podjetje za predelavo bučnega olja na obrtniški način. Danes je Gea vodilna oljarna in edina rafinerija jedilnih rastlinskih olj v Sloveniji, ki temelji na visoki kakovosti in varnosti izdelkov.
Bučno olje. V podjetju so najbolj ponosni na svoj najstarejši izdelek – GEA štajersko-prekmursko bučno olje, ki ga že 120 let proizvajajo po tradicionalnem postopku iz praženih in stisnjenih bučnih semen. Z značilno temno zeleno barvo ter aromatičnim vonjem in okusom je nepogrešljivo v kulinariki, je tudi bogat vir vitamina E, ki deluje kot močan antioksidant. Olje je zaščiteno na ravni EU in nosi znak zaščitene geografske označbe. Na vsakoletnih senzoričnih ocenjevanjih dosega najvišje mesto, kar potrjuje njegovo izjemno kakovost in vrhunski okus. Pred nekaj leti so prejeli tudi nagrado Zveze potrošnikov Slovenije, kjer je med 17 vzorci slovenskih in avstrijskih proizvajalcev zasedlo prvo mesto.
-
Dobro počutjedecember '24Prehrana
Prehrana
Tokrat vas peljem v kuhinjo svoje none, ki je živela le kilometer stran od meje z Italijo. Seveda je kuhala veliko rižot in mnogo pašte, a bolj kot to sem si njeno kuhinjo zapomnila po uporabi pridelkov z domačega vrta. Veliko je bilo tudi fig, kakijev, kure pri sosedih so dale precej jajc, predvsem pa se je vrtna sezona vedno začela prej in končala mnogo kasneje kot kje drugje. Iz otroštva se spomnim velikih vreč motovilca, radiča in špinače, ki smo jih bili deležni v Ljubljani. Preprosta kuhinja, pa vedno tako polna okusa in ljubezni, naj tekne tudi vam.
Medene hišice za praznične dni
Dobro počutjedecember '24Prehrana
Hladni decembrski dnevi so kot nalašč za ustvarjanje v zavetju toplega doma. Vonj po toplih začimbah in medenih sladicah je tisto, kar nas spomni na praznične dni. Posebnost prihajajočih praznikov so zagotovo medene hišice, ki postajajo iz leta v leto vse bolj priljubljene tudi pri nas.
Ali želite izdelati svojo medeno hišico ali celo še bolje – pravo medeno vasico? Načrt za hišico povečajte na A4-format. Iz navedene količine sestavin za testo boste lahko izdelali približno 17 hišic. Lahko pa načrt povečate na A3-format ter izdelate eno samo veliko hišico. S škarjami izrežite dele za hišico, jih položite na razvaljano testo ter z nožem natančno izrežite posamezne komponente.
-
V Strunjanu bodo od 15. do 17. novembra 2024 potekali že tradicionalni dnevi kakijev, že enaindvajsetič zapored. Pri domačih pridelovalcih boste lahko kupili sveže ali v obliki različnih kulinaričnih dobrot ter še druge pridelke.
Organizator Turistično društvo Solinar Strunjan pripravlja pester spremljevalni program od vodenega ogleda solin in ogleda razstave Park morja v centru za obiskovalce Krajinskega parka Strunjan ter predstavitve solinarske družine iz Italijanske skupnosti Giuseppe Tartini Piran do predavanj o pridelavi in uporabi kakija in glasbenih nastopov. Pripravili bodo že tradicionalno tekmovanje za največji strunjanski kaki, v nedeljo pa se bo ob 12. uri začelo srečanje harmonikarjev.
-
Dobro počutjenovember '24Prehrana
Prehrana
Ni napak, če poskusimo skuhati kdaj kaj drugačnega, da pokukamo tudi v druge kuhinje, prej je vznemirljivo. Tokrat si privoščimo jedi po francosko. Naj vas navdušijo okusi in oblike, ki so posebnost francoske kulinarike.
Quiche ali slana pita z brokolijem
Potrebujemo:
za testo: 250 g moke, 125 g masla, ščep soli, jajce, 1 do 2 žlici hladne vode po potrebi
za nadev:
srednje velik brokoli
50 do 100 g poltrdega sira
3 jajca, 2 dl sladke smetane
muškatni orešček, sol, poper
po želji kot dodatek 100 g slanine in strok česna (nekaj vejic drobnjaka, pora ...) -
Dobro počutjenovember '24Prehrana
Prehrana
Kosti kot mehansko trdni oporniki naše telesne zgradbe so živo tkivo. V času rasti v otroštvu nastaja več nove kostnine, kot je propade. V srednjih letih in starosti pa razgradnja presega obnovo. A tudi po koncu rasti se kosti prilagajajo obremenitvam, so izdatno prekrvavljene in se ob zlomu razmeroma hitro obnovijo.
Mladost in zdravje okostja sta odvisna od osteoklastov, celic, ki razgrajujejo kosti, saj vanje vrtajo mikroskopsko majhne luknjice, in osteoblastov, gradilnih celic, ki te luknjice zapolnjujejo s kalcijem. To je normalen proces in poteka tudi med celjenjem zlomov, rastjo in obnovo kosti. Staranje se pozna tudi na kosteh, a vse težave še niso prave bolezni. Sem spadajo redčenje kosti (osteopenija), deformacija kosti in nagnjenost k zlomom, slaba gibljivost sklepov, otečeni sklepi, bolečine ob spremembi vremena, bolečine v hrbtu, nagnjenost k išiasu in lumbagu ... Med prave kostne bolezni pa lahko uvrstimo osteoporozo, artritise ter poškodbe sklepov in kosti. Vse to moramo zdraviti s pomočjo zdravnikov, a veliko lahko preventivno storimo tudi sami.
Jabolka in hruške za dobro voljo in zdravje
Dobro počutjeoktober '24Prehrana
V šoli so nas pri matematiki učili, da ni dobro mešati jabolk in hrušk, saj ne moremo primerjati dveh neprimerljivih zadev ali stvari. Podoben rek poznajo tudi drugi narodi. Toda to ni zveličavna resnica. Z vidika zdravja je oboje skupaj še učinkovitejše.
Jabolko (lat. Malus domestica ) je kultiviran sadež jablan, ki spadajo v družino rožnic in skupino pečkarjev. Kultivirana jabolka so vzgojili iz divjih vrst dreves in grmov. Najbližje tem divjim vrstam je lesnika, ki jo še danes najdemo v mešanih gozdovih. Pradomovina jabolk je Mezopotamija; več kot 6500 let stare ostanke jabolk so našli v dolini reke Jordan. Egipčani so že poznali zdravilno moč jabolk in sadili jablane ob reki Nil. Že stari Grki in Rimljani so rekli, da jabolko na dan odžene zdravnika stran.