Prehrana
-
PREHRANA
V toplem delu leta z veseljem razkrivamo kožo sončnim žarkom, da bi pridobili vitamin D in okrepili zdravje. Sonce daje življenje, a ga tudi uničuje, zato je treba kožo vedno zavarovati pred škodljivimi vplivi močnega sonca.
Pogosto pozabljamo, da je kot največji telesni organ enako pomembna kot srce, želodec, ledvice ali jetra. Sodeluje tudi pri uravnavanju telesne vlage in temperature. V nasprotju s pričakovanji smo na mraz manj občutljivi kot na vročino. V kvadratnem centimetru kože imamo do tri čutnice za mraz, za vročino pa jih je šestkrat več.
Še vedno zavržemo preveč hrane
Prehrana
Po podatkih statističnega urada smo v Sloveniji leta 2024 zavrgli 168.000 ton hrane oziroma 79 kilogramov na prebivalca.
Čeprav je ta številka precej pod povprečjem EU, ki znaša 131 kilogramov na prebivalca, je to še vedno pomemben ekonomski, okoljski in družbeni problem, opozarja Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS). Poleg tega je med nami veliko družin, ki si težko privoščijo zdrave in dovolj hranilne obroke. Zato ZPS skupaj z Zvezo prijateljev mladine Slovenije sodeluje v programu Pri hrani prihrani, v okviru katerega pripravljajo kampanjo o pametni porabi hrane in zmanjševanju odpadkov ter širijo prepričanje, da cenovno dostopna hrana ne pomeni nujno slabše ali manj kakovostne prehrane. Med drugim razvijajo preprosto digitalno orodje za načrtovanje jedilnikov in nakupovanje, pripravljajo kuharske delavnice za otroke, starejše in socialno ranljive družine ter širijopraktične nasvete, od tega, da je doma kuhana hrana cenejša in bolj zdrava, da je mogoče iz osnovnih živil pripraviti več obrokov, do pametnega načrtovanja nakupov in porabe živil.
-
(podpis slike)
Današnji slovenski dan brez zavržene hrane opozarja na pomen odgovornega ravnanja s hrano in zmanjšanje količine zavrženih živil. Po podatkih statističnega urada smo v Sloveniji leta 2024 namreč zavrgli 168.000 ton hrane oziroma 79 kilogramov na prebivalca.
Čeprav je številka precej pod povprečjem EU, ki znaša 131 kilogramov na prebivalca, to še vedno predstavlja nezanemarljiv ekonomski, okoljski in družbeni problem. Največ odpadne hrane oz. 44 odstotkov je nastalo v gospodinjstvih, v gostinstvu in strežbi hrane je bil ta delež 32-odstoten, v proizvodnji hrane je znašal 15 odstotkov, devetodstoten pa je bil v dejavnosti trgovine z živili. -
Dobro počutjeapril '26Prehrana
Prehrana
Bolj ko je grenko, bolj je zdravo, je trdila moja mama, ko smo se kot otroci »kremžili« pri jedi. Skupna značilnost grenčin, snovi grenkega okusa, v zelenjavi, zeliščih, začimbah in redkeje v sadju je spodbujanje izločanja prebavnih sokov želodca in trebušne slinavke. Posledično se poveča ritmično gibanje črevesja, zato je prebava učinkovitejša, saj imajo prebavila dovolj časa za temeljito predelavo hrane.
Grenčine okrepijo izločanje strupenih snovi iz jeter, pospešijo izločanje žolča za prebavo maščob ter seča, s čimer čistijo ledvice, odplavljajo sečno kislino iz sklepov in preprečujejo putiko. Grenčine čistijo kri ter pomagajo srcu in krvnim žilam, zato jih uvrščamo med hrano za pomlajevanje.
-
Dobro počutjeapril '26Prehrana
Prehrana
V maščobah topni vitamini so A, D, E in K, med vodotopnimi pa vitamin C ter obsežna skupina vitaminov skupine B. V tej skupini je kar 17 vitaminov, saj je njihovo delovanje podobno, nahajajo se v podobnih ali istih živilih, včasih pa z uživanjem določenega živila dobimo skoraj celotno skupino.
Največ vitaminov skupine B je v žitih, zlasti v luščinah in ovojnicah žit, v nakaljenih semenih, oreščkih, semenih, stročnicah, fermentiranih živilih (kislem zelju in repi), vitamin B9 pa tudi v temnozeleni listnati zelenjavi. Ker se v telesu ne shranjujejo, jih je treba redno vnašati s pestro prehrano. Vitamini skupine B sodelujejo v pomembnih procesih v telesu in pripomorejo k oskrbi telesnih celic. Zato ni presenetljivo, da se njihovo pomanjkanje pogosto kaže v splošni utrujenosti, saj celice ne dobijo dovolj energije, v raztresenosti, slabši imunski odpornosti, mravljinčenju v nogah, slabokrvnosti in pri gradnji celic, na primer kožnih celic; zaradi pomanjkanja teh vitaminov je lahko moteno tudi celjenje ran. Ti simptomi so sicer lahko posledica tudi drugih zdravstvenih težav, ki so pogosto povezane s pomanjkanjem hranil.
-
Dobro počutjemarec '26Prehrana
Prehrana
Poznamo morsko, kameno, himalajsko in še kopico zeliščnih soli. Tudi solni cvet in evaporirano sol. Vsem je skupno to, da vsebujejo natrijev klorid, ki je kemijska spojina. Čeprav na videz enake so soli po sestavi različne; skupno jim je le to, da podarijo jedem slan okus.
Sol je popolnoma vsakdanja začimba, v jed jo dodamo mimogrede. Vse dokler nanjo ne pozabimo – kruh, v katerega sem nekoč pozabila zamesiti sol, je bil komajda užiten. Sol pa ni le obvezna začimba kruha, dodajamo jo namreč v vse jedi, po malem tudi v sladke. Poleg tega s soljo v organizem vnesemo številne minerale, brez katerih mehanizmi in procesi v telesu ne potekajo. V tem smislu je najkoristnejša morska sol, v kateri poleg natrijevega klorida najdemo številne minerale v ravno pravem razmerju. Še več, morska sol je po pravilih tudi jodirana.
-
Dobro počutjemarec '26Prehrana
Prehrana
Z očmi gledamo, a v resnici vidimo šele takrat, ko gledamo s srcem in začutimo z razumom. V očeh se zrcalijo šarm in karizma posameznika, zdravje in počutje. Oči niso samo inštrument, ki nam prenese sliko zunanjega sveta, marveč so tudi popisan list našega odnosa do sogovornikov in sveta okrog nas. V očeh odsevata sreča in veselje do sogovornika, ljudi in življenja sploh. Ali pa jeza, srd, nelagodje in bolečina …
Podobno kot možgani tudi oči nimajo zaloge hranil, zato nenehno potrebujejo vse hranilne snovi, da nam dobro služijo. Hranilne snovi pridejo s krvjo v oči v šestih do desetih sekundah, zato morajo imeti oči minimalno akumulacijo snovi za sprotno porabo. Če se na primer zaljubimo ali navdušimo nad neko lepoto, stresni hormoni in nevropeptidi v stotinki sekunde »zaiskrijo« naše oči, vendar le, če imamo omenjeno akumulacijo hranilnih snovi. V membrani očesnega ozadja mora biti dovolj cinka, vitaminov C, A in E ter selena. Za zaščito potrebujemo karotenoidne snovi, del teh se pretvori v vitamin A. Potrebujemo tudi flavonoidne snovi, ki varujejo vodni del celic. Za topnost vitaminov potrebujemo esencialne maščobne kisline. Za očesno barvilo rodopsin moramo imeti tudi dovolj beljakovin živalskega in rastlinskega izvora.
-
Dobro počutjefebruar '26Prehrana
PREHRANA
Tokrat se bomo posvetili pripravi manj cenjenih kosov mesa, to je govejemu jeziku, repu, svinjskim parkljem, koži, vampom in vsekakor drobovini. Naš namen je, da poiščemo nekaj dobrega in koristnega za zdravje tudi v teh živilih. In zdravega ni malo. Predvsem se bomo tokrat osredotočili na kolagen.
S pestro in res raznoliko prehrano lahko zadostimo vsem potrebam telesa po hranilih. Vendar pa na žalost naš organizem z leti peša. To je povsem naraven in normalen potek življenja, kar se odraža v slabši in počasnejši presnovi, vodi pa v manjši izkoristek hranil in nato v vidno staranje. Gube, ohlapnost mišic, izpadanje las, okorni sklepi ipd. so jasen dokaz tega procesa, temu ne moremo ubežati, lahko ga le nekoliko preložimo.
Obložena miza za rodovitno leto
Dobro počutjefebruar '26Prehrana
Pust je kot ljudski običaj povezan z odhajanjem zime in veseljem nad prihajajočo pomladjo, nad soncem in novim življenjem, ki bo kmalu vzbrstelo nad ogreto zemljo, nad mladički, ki se bodo začeli oglašati v mladih leglih. Človek je to radost poosebil v norčavem obnašanju, a tudi v jedeh.
Znance sem vprašala, na katero ali kakšno hrano najprej pomislijo ob besedi pust. Večina je ustrelila kot iz topa: na krofe. Vendar so priznali, da je to le trenutna popestritev strasti, medtem ko je bil pravi odgovor na vprašanje, kakšno hrano – mastno, sladko in obilno. Včasih je veljalo, še iz časov iz ljudskega verovanja, da mora biti pustna hrana mastna, sladka in obilna, da bi priklicali srečo in zdravje ljudem, rodovitno leto in bogato letino.
Tradicionalni slovenski kmečki praznik
Dobro počutjejanuar '26Prehrana
Prehrana
Ničesar novega ne povem, če zapišem, da so koline tradicionalni slovenski kmečki, ljudski praznik. V zavesti naših prednikov so bile bržkone že tisočletje in več. Toda v nobenem koledarju in nobeni pratiki ni z rdečim označen dan kot praznik kolin.
V srednjeevropskem prostoru so prašiče gojili že v prazgodovini, kar potrjujejo arheološke najdbe kosti in orodij. V času Rimljanov so že v predkrščanski dobi poznali nekakšno praznovanje, obred ob zakolu in shranjevanju prašičjega mesa. Iz srednjega veka so ohranjeni zapisi, da so slovenski predniki razumeli koline kot zahvalo za celoletni trud s prašiči in kot nagrado ob koncu del na polju. Zaradi nizkih temperatur so lahko po zakolu varno predelali meso v klobase, salame, krvavice, mast, ocvirke in druge mesnine. Še danes se po tradiciji koline začnejo takoj po prazniku sv. Martina, ko iz mošta nastane vino, in trajajo vse do februarja, s prekinitvijo ob božiču in novem letu.