Prehrana
Dobro spanje je eden od treh stebrov zdravja
Dobro počutjenovember '26Zdravje Prehrana
Prehrana
Skoraj vsakdo kdaj pa kdaj ne more zaspati, se premetava v postelji, obrača blazino, šteje ovce, moli, vstaja, pije vodo … in bolj ko si prizadeva zaspati, bolj je buden. Telo bi počivalo, misli pa imajo svojo zabavo. Vzrokov za to je veliko, od neprimerne večerje in pijače do nepotrebnega vznemirjenja. Še zlasti je hudo, kadar je nespečnost dolgotrajna.
Ameriški znanstveniki Andrew W. McHill in sodelavci so raziskovali morebitni vpliv nespečnosti na krajšo življenjsko dobo od pričakovane. Neposredne povezave kot pri kajenju, kjer je mogoče z vso gotovostjo reči, da krajša življenje, in celo izračunati, za koliko, niso našli. V veliki raziskavi, ki je potekala med letoma 2019 in 2025, pa so dokazali, da nespečnost skupaj z napačno časovno umeščenim spanjem slabo vpliva na presnovo, srčno-žilno zdravje, kognitivne sposobnosti, nastanek demence in telesno zdravje nasploh. Med spanjem se telo obnavlja, možgani urejajo in utrjujejo spomine ter uravnavajo številne procese, ki jih čez dan ne opazimo. Zato je dobro na nespečnost gledati širše, ne samo kot na nočno težavo. Kaj smo počeli ves dan, koliko smo se gibali, kaj smo jedli in pili? Smo proti večeru umirili telo in misli?
-
Dobro počutjenovember '26Prehrana
Prehrana
V Evropski uniji za uporabo aditivov, kot pravimo živilskim dodatkom, velja strog nadzor, zato njihovo dodajanje vse povprek in v velikih količinah ni dovoljeno. V mejnih količinah niso škodljivi, vseeno pa je koristno, če jih znamo prepoznati in smiselno uporabljati v prehrani. Na embalaži je vsak aditiv označen z imenom ali z oznako E in ustrezno številko. Prejšnji mesec smo spoznali barvila, danes se osredotočimo na stabilizatorje.
Stabilizatorji so pogosti v pijačah, saj bi se brez njih sadni delež sesedel na dno (kot se zgodi, če delamo sadni sok doma). V zadnjih letih se je vedenje o tem, kaj je bolj zdravo za uživanje, poglobilo, zato stabilizatorji niso več tako nujni. Poleg tega veliko sadnih sokov kupimo v potiskanem tetrapaku, da usedline ne vidimo. Nekako smo se že navadili, da vsak sok pač pretresemo, premešamo tudi sadni jogurt. Ne pa (gazirane) pijače, ki jo spijemo za žejo. Pri pijačah z majhnim deležem sadne baze, z nizko kalorično vrednostjo ali celo povsem brez sladkorja je stabilizator nujen. V teh pijačah so pogosti ksantangumi, karboksimetilceluloza in mnogi drugi. In niso vsi povsem naravni.
Ogljikovi hidrati – brez njih ne gre
Dobro počutjeoktober '26Prehrana
PREHRANA
Ste se kdaj vprašali, zakaj ljudje ogljikove hidrate krivijo za vse svoje tegobe, od debelosti do bolezni? Nasprotno pa beljakovine in vitamine dojemajo kot gradnike zdravja ter njihovo pomanjkanje povezujejo z boleznijo in izgubo mišic. K veliki zmoti glede ogljikovih hidratov veliko prispevajo najrazličnejše diete samooklicanih mojstrov hitrega hujšanja.
Res je, da ob izločanju ogljikovih hidratov že v prvih dneh hitro izgubimo nekaj kilogramov. A to ni maščoba, temveč voda. Ogljikovi hidrati se v telesu shranjujejo kot glikogen, vsak gram glikogena pa nase veže od 3 do 4 grame vode. Ko iz prehrane črtate ogljikove hidrate, telo porabi glikogen in izloči vodo. Ljudje to vidijo na tehtnici in sklepajo: »Ogljikovi hidrati so krivi za mojo težo.« Toda ogljikovi hidrati imajo zelo pomembno vlogo, ki je ne smemo zanemariti. Preprosto bi jih lahko primerjali s suhimi drvmi, ki gorijo v peči in grejejo sobo. Telo ogljikove hidrate najlaže in najhitreje pretvori v energijo. Iz enega grama ogljikovih hidratov telo pridobi 17 kJ oziroma 4 kilokalorije.
-
Aktualno ANKETA
Sogovorniki so nam povedali, kaj najraje jedo v različnih življenjskih obdobjih.
Barbara Gregorič Gorenc, vodja prehrane in zdravstveno-higienskega režima, vrtec Škofljica: »V vrtcu otrokom ponujamo kakovostna živila s čim manj sladkorja in soli, polnovredna žita, puste vrste mesa, ribe, sadje in zelenjavo. Otroci najraje jedo mlečne jedi, različne namaze za zajtrk, za kosilo pa testenine z mesno omako, palačinke, piščanca v smetanovi omaki ali ribji brodet. Posegajo tudi po paradižniku, papriki, korenčku, zeleni solati, rdeči pesi in sadju različnih vrst. Otrokom se okus spreminja, na kar pogosto vplivajo prijatelji.«
-
Dobro počutjeoktober '26Prehrana
Prehrana
Vsak živilski izdelek, ki je pri nas v prodaji, mora imeti deklaracijo. Na njej morajo biti nujno napisani sestavine, teža, proizvajalec in rok uporabe. Med sestavinami nam pogosto padeta v oči oznaka E in številka, s katero proizvajalci označujejo nekatere sestavine v izdelku; včasih pa so namesto zloglasne črke dodatki (aditivi) zapisani z (nerazumljivim) imenom. Kako naj se potrošnik med vsemi temi podatki znajde?
V Evropski uniji je za nadzor nad dodatki v živilski industriji odgovorna Evropska agencija za varnost hrane (EFSA). Ta krovna organizacija določa uporabo izdelkov, predvsem pa dodatkov, brez katerih skorajda ni več živilskega izdelka. Kadar neki aditiv dobi oznako E, to pomeni, da je njegova uporaba varna, zato je bojazen potrošnikov odveč. V Sloveniji za urejanje tega področja skrbi Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR). Dodatke živilom oziroma aditive razvrščamo v nekaj osnovnih skupin, vsi pa se uporabljajo z namenom, da potrošniki uživamo hrano, ki je okusna, hranilna, priročna, lahko dostopna, varna, v izobilju, raznovrstna in cenovno sprejemljiva. V tem prispevku bomo spoznali nekaj osnovnih dejstev o aditivih, v naslednjih pa bomo vsako skupino podrobneje predstavili.
-
Dobro počutjeoktober '26Prehrana
Prehrana
Buče spadajo med najbolj zdrave in vsestranske rastline. Obstaja jih več kot osemsto vrst. Njihova zgodba sega daleč v preteklost – od starodavnih ljudskih zdravil do sodobne znanosti, ki potrjuje njihove izjemne učinke na naše zdravje. Med drugim bučna semena pomagajo pri težavah s prostato, delujejo proti parazitom in imajo blag diuretičen učinek.
Ker vse bolj poznamo koristne snovi, ki jih vsebujejo, naj bodo čim pogosteje na našem jedilniku, tako v juhah kot sladicah, svetuje Mateja Reš, ki zase pravi, da je kmetica, zeliščarica, kuharica, predavateljica in avtorica knjig, po izobrazbi pa univerzitetna diplomirana inženirka lesarstva. Velja za veliko poznavalko buč, na svojem vrtu v Zgornjih Gorjah pa ustvarja »eksperimentalni vrt«, ki ga je poimenovala Vrt okusov. Pridelujejo vsega po malem: zelišča, zelenjavo in jagodičevje. Vrt je povsem samooskrben, imajo sončno energijo in svojo vodo, njihovi pridelki pa imajo certifikat ekološke pridelave. Njena specialnost so buče; za to jo je navdušila sestra Ruth Podgornik Reš, s katero sta izdali knjigo Čarobni svet buč. Mateja je zanjo prispevala recepte, pozneje pa je izdala še knjižico Bučna kuhinja za vsak okus.
-
Dobro počutjeseptember '26Prehrana
Prehrana
Krompir je v primerni količini zelo zdravo živilo, polno različnih hranilnih snovi – pravo bogastvo vitaminov, mineralov in vlaknin. Zaradi visoke vsebnosti škroba je eden temeljnih virov telesne energije. Ta je potrebna pri vseh telesnih dejavnostih, ne le pri premikanju mišic, temveč tudi pri razmišljanju, govorjenju, prebavi in posredno pri obnovi celic.
Po svetu poznamo več kot tri tisoč sort krompirja različnih lastnosti in barv – od bele, rumene, rdeče, rožnate, modre do krompirjev z bolj vodeno ali bolj moknato strukturo, takih, ki se močno razkuhajo, in drugih, ki tudi kuhani bolje ohranijo svojo obliko. Strogo medicinsko gledano pravzaprav ni zdrave diete, ki bi ga prepovedovala. Ustrezno toplotno obdelan krompir je lahko samostojna jed, pogosteje pa ga uživamo kot prilogo k mesu, ribam in drugim jedem, saj povsod lepo dopolnjuje in bogati obrok. Lahko ga oplemenitimo z zelišči, ocvirki, maslom, skuto in drugimi mlečnimi izdelki ali omakami. Uporabimo ga lahko kot osnovo za slane in sladke njoke, žlikrofe in žlinkrofe, krapce in štruklje, ga kuhamo, pražimo, pečemo, gratiniramo. Krompir je sestavina mnogoterih receptov, od golažev do obar in gostih juh, potic, štrukljev in še česa.
-
Dobro počutjeseptember '26Prehrana
Prehrana
Stročnice so za zdravje zelo koristne in so imenitno nadomestilo za meso. Najbolj nam koristijo, če jih v obroku povežemo s čim mlečnim, z jajci ali žiti. Z izjemo soje stročnicam primanjkujeta dve aminokislini, poleg tega rastlinske beljakovine telo težje izkoristi, zato jih moramo pojesti precej več kot denimo mesa.
Številne raziskave potrjujejo, da uživanje fižola, leče, graha, soje in boba koristi zdravju srca in žilja, poleg tega so temnejše sorte stročnic dober vir železa. V njih je pravo bogastvo nukleinskih kislin, ki pospešujejo obnovitvene procese celic v telesu, zaradi njih smo celo manj utrujeni. Da imamo po uživanju stročnic manj težav s prebavo, jih pred kuhanjem čez noč namakamo, nato oplaknemo pod tekočo vodo in v sveži vodi skuhamo s šetrajem in malo soli do mehkega. Poskrbimo tudi, da uživamo dovolj fermentiranih jedi, saj probiotične bakterije pospešijo prebavo v črevesju. Sčasoma se telo navadi na več vlaknin in težav ni več.
-
september '26Prehrana Aktualno
Ribe iz pločevinke so odličen prehranski vir
Konzervirane ribe so bile nekoč predvsem praktična zaloga za dneve, ko ni bilo časa za kuhanje, danes pa jih prehranski strokovnjaki vse bolj cenijo tudi zaradi njihove hranilne vrednosti. Sardine, losos, skuša, sardoni in tun v pločevinki so preprost način, kako v prehrano vključiti več kakovostnih hranil. Te ribe spadajo med najboljše prehranske vire maščobnih kislin omega-3, ki jih telo samo ne proizvaja, zato jih moramo dobiti s hrano. Maščobne kisline omega-3 so povezane z zdravjem srca in možganov, njihove protivnetne lastnosti pa lahko...
-
Tretjo nedeljo v juliju praznujemo svetovni dan sladoleda, zato smo zbrali nekaj zanimivosti o tej izjemno priljubljeni sladici.
Prvi zapisi o "ledu z okusom" izhajajo iz Perzije, kjer naj bi zmes rožne vode in zelo tankih rezancev mešali z ledom. Kasneje so ji dodajali sadje in začimbe, kot je žafran. Na Kitajskem naj bi že dvesto let pred našim štetjem mešanico mleka in riža zamrzovali v snegu ali pa v zmrznjen sneg vmešavali sadje, vino in med. V starem Egiptu pa naj bi z ledom mešali mleko z rožno vodo, suhim sadjem ali oreški. Menda je bila mešanica, ki bolj spominja na sorbet kot na klasični sladoled, priljubljena jed antičnega vojskovodje Aleksandra Velikega in rimskega cesarja Nerona. Takrat so nosili sneg z gora, ga shranjevali v amforah ter ga mešali s sadjem, sadnim sokom n medom.