Prehrana
-
Dobro počutjeoktober '25Prehrana
Maščobe so nujne za normalno delovanje telesa in brez njih ni zdravega življenja. So del človekove prehrane že od pračloveka lovca, s čimer je dobil maščobe živalskega izvora, in nabiralca, ki je tako pridobil maščobe rastlinskega izvora. Skupaj z beljakovinami, ogljikovimi hidrati ter vitamini in rudninami so maščobe osnova za uravnoteženo prehranjevanje.
Maščobe imajo življenjsko nujne esencialne maščobne kisline, ki so gradivo celičnih sten. V maščobah so topni vitamini A, D, E in K, hkrati so nujne za izdelavo nekaterih hormonov. Maščobne zaloge varujejo organe pred poškodbami, povečujejo rezerve energije v telesu, so gorivo za delovanje mišic in izboljšujejo okus živil. Velik pomen imajo nenasičene maščobne kisline, zlasti omega-3, ki so nujne za dobro delovanje živčevja, ter omega-6 in omega-9. Maščobe krepijo gibljivost, zavirajo staranje in ščitijo pred mrazom in vročino.
Ne pozabimo na živila, bogata z železom
Dobro počutjeoktober '25Prehrana
PREHRANA
Vsak letni čas nam natrosi raznolik nabor pridelkov, vsak teden skorajda nekaj drugega. Če jih enostavno povežemo še z živili iz shrambe, dobimo jedi skoraj brez števila in z njimi vse to, kar naš organizem potrebuje.
Vedno in povsod zagovarjam pestrost in sezonskost. Ni treba posegati po eksotiki, doma imamo mnogo res odličnih živil, da z njimi zadostimo potrebam po hranilih vsak dan. Čeprav … V prihodnjih mesecih se bom osredotočila na razna hranila, predvsem minerale in vitamine, ki nam jih morda kljub vsemu še primanjkuje.
Hormoni vplivajo na počutje in zdravje
Dobro počutjeseptember '25Prehrana
PREHRANA
Večina ljudi je prepričana, da so hormoni pomembni samo v mladosti, ko povzročajo nenavadno ravnanje in obnašanje mladostnikov. A ni tako! Hormoni so pomembni od rojstva do smrti in za vse, torej ne glede na spol in starost.
Odkrili so jih šele v začetku 20. stoletja in spoznali, da so nekakšni odločevalci našega življenja, saj so neposredno povezani z odzivanjem na dogajanje okrog nas. Oblikujejo čustva in počutje, reagirajo na stres, krepijo imunski sistem in metabolizem, določajo našo spolnost, slo in plodnost, tudi rast, telesni razvoj, spanje in podobno. Pri človeku so odkrili in razvozlali delovanje več kot 50 različnih hormonov, v življenju potrebujemo prav vse. Ciljno so usmerjeni v točno določene organe, a so med seboj povezani in vplivajo drug na drugega. Preveč ali premalo nekega hormona na dolgi rok škoduje telesu. Zato morajo biti v medsebojnem količinskem razmerju in delovati v ravnovesju.
Sladki recepti za konec poletja
Dobro počutjeseptember '25Prehrana
PREHRANA
Ob koncu poletja se posladkajmo s sadnimi sladicami. To je vendar čas sadja, vrtovi so polni sladkih vonjav, ki kar kličejo po tem, da bi si jih privoščili še kako drugače, kot le ugriznili vanje. Uporabite tisto sadje, ki ga imate na voljo, prav v vsaki sladici je namreč možnost zamenjav.
Sadna pita z beljakovo kapo
Potrebujemo za testo:
250 g moke, žličko pecilnega praška
120 g sladkorja, 3 rumenjake
120 g razmehčanega masla, mleko po potrebi
Za oblogo: ribez (ali drugo jagodičje, slive, breskve …), 200 g sladkorja in še 2 žlici za posip sadja, 3 beljakeZa ljubitelje zelišč, zdrave kulinarike in dobrega počutja
Marsikatero tegobo lahko odpravimo ali vsaj olajšamo z naravnimi pripravki. Kako uporabne so različne zdravilne rastline in kako jih vključimo v svoj vsakdan boste izvedeli na dogodku Zeliščno popoldne v Bistri, ki bo potekal v četrtek, 31. julija, na vrtu Gostilne Bistra.
V okviru Poletja na Vrhniki ga že tretjič zapored pripravljajo Zavod Ivana Cankarja Vrhnika in Bajc gostinstvo. Nasvete in dolgoletne izkušnje z uporabo zelišč pa bodo z vami delile fitoterapevtka in zeliščarka Margita Vehar; prva uradna zeliščarica v Sloveniji Terezija Nikolčič bo govorila o težavah s kožo in holesterolom ter podpori pri tem; Meta Maček bo predavala o uporabi divjih rastlinah v zdravilne namene; aromaterapevtka in parfumeristka Ana Ličina pa o povezavi med vonji in čustvi. Zeliščarice bodo pripravile tudi številne izdelke in okusne dobrote ter nagradno igro.
Dobre bakterije v fermentiranih izdelkih
Dobro počutjejulij '25Prehrana
PREHRANA
Ob besedi bakterija se marsikdo zgrozi. Pri tem ima seveda v mislih tiste, ki povzročajo hude bolezni, tudi kužne. Toda bakterije so del mikroorganizmov, ki jih naše telo potrebuje za normalno delovanje. Znanstveniki so prepričani, da so bile bakterije ena od prvih oblik življenja na Zemlji pred nekako štirimi milijoni let. Še danes so nujne za obstoj življenja in so prisotne povsod.
Če vemo, da je ravnovesje krovni zakon vesolja, potem mora biti vse, kar življenje določa, v ravnovesju. To velja za vse sisteme in organe našega telesa, tudi za prebavo. Pri prebavi pa nam odločno pomagajo dobre bakterije. Pridobimo in okrepimo jih s hrano, uživanjem fermentiranih mlečnih izdelkov, kot so jogurt, probiotični jogurt, kefir, kislo mleko, kislega zelja in repe ter tudi razne vložene skisane zelenjave. Kdor prisega na eksotiko, lahko uživa fermentirano kombučo, kimchi ali fermentirano sojo.
-
Dobro počutjejulij '25Prehrana
PREHRANA
Ko se poletje zares začne in nas prijetno topli popoldnevi in večeri zvabijo v prijeten hlad dreves pod lučke in vetrič, je čas za krasna druženja. Vonj borovcev, limon, mete in sivke polni naše nosnice, tem pa sami dodamo še vonj po česnu, baziliki, ribah.
Ni treba prav daleč, poletje je sijajno oživiti na tak način tudi na domačem vrtu. Lahke večerje, solate in seveda prigrizki so odlični, ko želimo biti družabni. Tudi sladic na druženju ne bomo preskočili. Ste torej za en imeniten tiramisu? Klasičen in vedno izvrsten, pripravimo ga brez pečice in dan vnaprej, da se dodobra ohladi. Naj vam te ideje pomagajo pri pripravi imenitnih poletnih pogostitev.
Hrana kot pomoč pred škodljivim vplivom sonca
Dobro počutjejunij '25Prehrana
PREHRANA
Poletje je pred vrati in na žgoče sonce se moramo pripraviti, saj stara modrost pravi, da sonce daje življenje in ga hkrati uničuje. Koža je največji organ in obrambni plašč našega telesa, ki ga varuje pred zunanjimi vplivi, vdorom škodljivih snovi in sodeluje pri uravnavanju telesne vlage. Skoznjo izločamo odpadne snovi in uravnavamo telesno temperaturo.
Za zaščito pred poletnim soncem je odgovorna predvsem zgornja plast, povrhnjica. V nasprotju s pričakovanji smo manj občutljivi za mraz kot za vročino, saj imamo šestkrat več čutnic za vročino. Pigment v koži je naravna zaščita pred sončnimi žarki. Pod vplivom teh se aminokislina tirozin v koži spremeni v barvni pigment, ki kožo obarva, potemni in jo nekoliko varuje pred opeklinami. Hkrati spodbuja nastajanje imunske zaščite pred okužbami. Prav tako se pod vplivom ultravijoličnih žarkov ergosterin, ki je oblika holesterola, spremeni v vitamin D. To je pozitivni vidik sončenja, saj se povečata napetost in prožnost kože. Pri opeklinah kože, tudi če jih povzroči sonce, pa se pojavijo mehurji, kar pomeni, da je povrhnjica poškodovana in ne more opravljati svoje funkcije. Ker s kožo tudi dihamo, so opekline po veliki površini kože zelo nevarne.
-
Dobro počutjejunij '25Prehrana
PREHRANA
Potovanja so zame imenitna priložnost, da pokusim kulinariko krajev, ki jih obiščem. Letos sem se za prvomajske praznike podala v Budimpešto, da preizkusim svoje brbončice pri okušanju znamenitega golaža in se posladkam z njihovimi očarljivimi tortami. Preizkusite jih še vi.
GOLAŽ
Potrebujemo:
1 kg govedine (priporočam goveji bočnik)
0,5 do 1 kg čebule
približno 5 žlic olja za praženje čebule
brinove jagode, lovor, majaron, sol, poper, sladko papriko, čili po okusu, rožmarin
vsaj kozarec rdečega vina ali malo manj kisa
po želji dodamo nariban korenček in peteršiljevo korenino -
Dobro počutjejunij '25Prehrana
PREHRANA
Marsikateri pri nakupih hrane že uporabljajo brezplačno aplikacijo VešKajJeš. S preprostim klikom na črtno kodo živila se namreč na zaslonu telefona takoj pokažejo podatki o sestavi živila in tako je odločitev o nakupu lažja.
S pomočjo prehranskega semaforja takoj izvemo, kako zdravo je živilo, ali vsebuje sladila in kofein, koliko vsebuje soli, sladkorja, maščob, in druge informacije. Nižje vrednosti hranil so obarvane zeleno, srednje oranžno, visoke pa rdeče, kar je znak, naj tega živila ne uživamo pogosto in čim manj.