Prehrana
-
Dobro počutjemarec '26Prehrana
Prehrana
Poznamo morsko, kameno, himalajsko in še kopico zeliščnih soli. Tudi solni cvet in evaporirano sol. Vsem je skupno to, da vsebujejo natrijev klorid, ki je kemijska spojina. Čeprav na videz enake so soli po sestavi različne; skupno jim je le to, da podarijo jedem slan okus.
Sol je popolnoma vsakdanja začimba, v jed jo dodamo mimogrede. Vse dokler nanjo ne pozabimo – kruh, v katerega sem nekoč pozabila zamesiti sol, je bil komajda užiten. Sol pa ni le obvezna začimba kruha, dodajamo jo namreč v vse jedi, po malem tudi v sladke. Poleg tega s soljo v organizem vnesemo številne minerale, brez katerih mehanizmi in procesi v telesu ne potekajo. V tem smislu je najkoristnejša morska sol, v kateri poleg natrijevega klorida najdemo številne minerale v ravno pravem razmerju. Še več, morska sol je po pravilih tudi jodirana.
-
Dobro počutjemarec '26Prehrana
Prehrana
Z očmi gledamo, a v resnici vidimo šele takrat, ko gledamo s srcem in začutimo z razumom. V očeh se zrcalijo šarm in karizma posameznika, zdravje in počutje. Oči niso samo inštrument, ki nam prenese sliko zunanjega sveta, marveč so tudi popisan list našega odnosa do sogovornikov in sveta okrog nas. V očeh odsevata sreča in veselje do sogovornika, ljudi in življenja sploh. Ali pa jeza, srd, nelagodje in bolečina …
Podobno kot možgani tudi oči nimajo zaloge hranil, zato nenehno potrebujejo vse hranilne snovi, da nam dobro služijo. Hranilne snovi pridejo s krvjo v oči v šestih do desetih sekundah, zato morajo imeti oči minimalno akumulacijo snovi za sprotno porabo. Če se na primer zaljubimo ali navdušimo nad neko lepoto, stresni hormoni in nevropeptidi v stotinki sekunde »zaiskrijo« naše oči, vendar le, če imamo omenjeno akumulacijo hranilnih snovi. V membrani očesnega ozadja mora biti dovolj cinka, vitaminov C, A in E ter selena. Za zaščito potrebujemo karotenoidne snovi, del teh se pretvori v vitamin A. Potrebujemo tudi flavonoidne snovi, ki varujejo vodni del celic. Za topnost vitaminov potrebujemo esencialne maščobne kisline. Za očesno barvilo rodopsin moramo imeti tudi dovolj beljakovin živalskega in rastlinskega izvora.
-
Dobro počutjefebruar '26Prehrana
PREHRANA
Tokrat se bomo posvetili pripravi manj cenjenih kosov mesa, to je govejemu jeziku, repu, svinjskim parkljem, koži, vampom in vsekakor drobovini. Naš namen je, da poiščemo nekaj dobrega in koristnega za zdravje tudi v teh živilih. In zdravega ni malo. Predvsem se bomo tokrat osredotočili na kolagen.
S pestro in res raznoliko prehrano lahko zadostimo vsem potrebam telesa po hranilih. Vendar pa na žalost naš organizem z leti peša. To je povsem naraven in normalen potek življenja, kar se odraža v slabši in počasnejši presnovi, vodi pa v manjši izkoristek hranil in nato v vidno staranje. Gube, ohlapnost mišic, izpadanje las, okorni sklepi ipd. so jasen dokaz tega procesa, temu ne moremo ubežati, lahko ga le nekoliko preložimo.
Obložena miza za rodovitno leto
Dobro počutjefebruar '26Prehrana
Pust je kot ljudski običaj povezan z odhajanjem zime in veseljem nad prihajajočo pomladjo, nad soncem in novim življenjem, ki bo kmalu vzbrstelo nad ogreto zemljo, nad mladički, ki se bodo začeli oglašati v mladih leglih. Človek je to radost poosebil v norčavem obnašanju, a tudi v jedeh.
Znance sem vprašala, na katero ali kakšno hrano najprej pomislijo ob besedi pust. Večina je ustrelila kot iz topa: na krofe. Vendar so priznali, da je to le trenutna popestritev strasti, medtem ko je bil pravi odgovor na vprašanje, kakšno hrano – mastno, sladko in obilno. Včasih je veljalo, še iz časov iz ljudskega verovanja, da mora biti pustna hrana mastna, sladka in obilna, da bi priklicali srečo in zdravje ljudem, rodovitno leto in bogato letino.
Tradicionalni slovenski kmečki praznik
Dobro počutjejanuar '26Prehrana
Prehrana
Ničesar novega ne povem, če zapišem, da so koline tradicionalni slovenski kmečki, ljudski praznik. V zavesti naših prednikov so bile bržkone že tisočletje in več. Toda v nobenem koledarju in nobeni pratiki ni z rdečim označen dan kot praznik kolin.
V srednjeevropskem prostoru so prašiče gojili že v prazgodovini, kar potrjujejo arheološke najdbe kosti in orodij. V času Rimljanov so že v predkrščanski dobi poznali nekakšno praznovanje, obred ob zakolu in shranjevanju prašičjega mesa. Iz srednjega veka so ohranjeni zapisi, da so slovenski predniki razumeli koline kot zahvalo za celoletni trud s prašiči in kot nagrado ob koncu del na polju. Zaradi nizkih temperatur so lahko po zakolu varno predelali meso v klobase, salame, krvavice, mast, ocvirke in druge mesnine. Še danes se po tradiciji koline začnejo takoj po prazniku sv. Martina, ko iz mošta nastane vino, in trajajo vse do februarja, s prekinitvijo ob božiču in novem letu.
-
Dobro počutjejanuar '26Prehrana
Prehrana
V človekovi prehrani so vitamini izredno pomembni, saj jih telo ne more ustvariti sámo oziroma le v omejenem obsegu, pa še to ne vseh. Medtem ko so živali sposobne same ustvariti vitamine C, mikroorganizmi pa vitamin K in vitamine skupine B, človek te sreče nima.
Vitamine uvrščamo k bistvenim sestavinam hrane, vendar niso uporabni za gradnjo telesa niti kot neposredni dajalci energije, pač pa sta njihovi bistveni nalogi sprožanje in sodelovanje pri kemičnih reakcijah. Sodelujejo namreč v številnih procesih v telesu kot sestavina encimov in koencimov, so ključni za delovanje mišic, tudi srčne, vsekakor za prenos snovi, delujejo celo kot antioksidanti. Brez vitaminov procesi ne stečejo ali le okrnjeno. Njihova kemična struktura ni enotna, lahko pa jih povežemo v skupine po topnosti v vodi oziroma maščobah, kar je najbolj običajna razvrstitev. Vodotopnih vitaminov je več, presnova le-teh je hitra. Prodrejo v vse celice različnih veznih tkiv ter se mešajo s tekočinami v vmesnih tkivih in tudi znotraj celic. Seveda je tudi izločanje hitro; poteka skozi dve bistveni človekovi izločili: kožo in ledvice. Presežek vodotopnih vitaminov, na primer vitamina C in večine vitaminov skupine B, preprosto izločimo s sečem.
Kako prepoznati dobro oljčno olje in se izogniti pastem
Dobro počutjejanuar '26Prehrana
Prehrana
Za oljčno olje običajno velja rek malo denarja, malo muzike, res pa je, da to ni edino merilo. Obstajajo načini, kako med ponujenimi izdelki izbrati pravega. Laični pokuševalci smo dobili priložnost ocenjevati mlado oljčno olje v senzoričnem laboratoriju Inštituta za oljkarstvo ZRS Koper v Izoli.
Ekstra deviških oljčnih olj najvišjega kakovostnega razreda ne preverjajo le kemijsko, torej z analizo, koliko polifenolov, vitaminov in drugih snovi vsebujejo, ampak ga tudi senzorično ocenijo – z zaznavanjem vonjev, okusov oziroma arom olja. Povprečni Slovenec na leto porabi 1,3 litra oljčnega olja (podatek iz leta 2022), deset do 20 odstotkov ga pridelamo v Sloveniji, preostanek pa uvozimo.
Z oranžnimi jedmi preženemo otožnost
Dobro počutjedecember '25Prehrana
Prehrana
Sama z otožnostjo mračnih dni nimam težav. A jo poznam od blizu, ker daje mojega moža. Ko smo jeseni premaknili uro nazaj, se je začelo. Zlasti novembrska turobnost brez sonca je zanj in njemu podobne huda nadloga. Moj mož je štel, za koliko je vsak dan krajši in koliko časa je še do božiča, ko se vesolje obrne in se začnejo dnevi daljšati. Postajal je vse bolj nemiren, brez volje, celo delovna storilnost mu je padla.
Vprašala sem se, zakaj nam je narava dala toliko oranžnih barv in plodov v jeseni, če ne zato, da bi nekako popravila naše počutje v sivih dneh. V hrani mora biti rešitev! Oranžna je barva sonca in ravno pomanjkanje sonca in svetlobe sproža otožnost. Kako nas razveseli sončni žarek, čeprav le za nekaj ur obsije oranžne kakije na drevesih, rumene buče na njivah, koruzo in čebulo, ki spleteni v kite krasijo domove.
Vsak temni kruh še ni polnozrnati
Dobro počutjedecember '25Prehrana
Slovenci zaužijemo približno 20 gramov prehranskih vlaknin dnevno, kar je za deset gramov premalo. Ker je kruh pomemben del naše prehrane, lahko vnos prehranskih vlaknin povečamo tudi z uživanjem polnozrnatega kruha.
Na Inštitutu za nutricionistiko že dalj časa spremljajo predpakirana živila in več kot 3000 je takih z vlakninami, največ jih je med kosmiči, riži in testeninami. Ker marsikateri uživajo kruh vsak dan, večinoma pa je dostopen nepakiran in nima deklaracije, so naredili posebno raziskavo o njegovi sestavi. Vzeli so 178 vzorcev kruha, med njimi 58 polnozrnatih vrst, ki so naprodaj v večjih trgovskih centrih, vključili pa so tudi zelo priljubljene ulične pekarne.
Z magnezijem do prazničnega vzdušja
Dobro počutjedecember '25Prehrana
PREHRANA
Da smo ob pomanjkanju železa utrujeni in pogosto zbolimo in je zaradi pomanjkanja vitamina C vse omenjeno še posebej izrazito, smo že spoznali. Tokrat se pogovorimo o magneziju – če nam ga primanjkuje, je to možen znak za tresavico in drhtenje.
Minerali delujejo v telesu v sorazmerni povezanosti, presežek enega se hitro pokaže v pomanjkanju drugega, seveda pa se še hitreje pokaže niz pomanjkanj, ko katerega minerala primanjkuje zaradi slabe prehrane. To je zelo hitro prav pri magneziju. Sodeluje namreč pri več kot 300 encimskih reakcijah v telesu, posledično je njegov vpliv – pomanjkanje ali presežek – množičen in izjemno velik.