Prehrana
Tradicionalni slovenski kmečki praznik
Dobro počutjejanuar '26Prehrana
Prehrana
Ničesar novega ne povem, če zapišem, da so koline tradicionalni slovenski kmečki, ljudski praznik. V zavesti naših prednikov so bile bržkone že tisočletje in več. Toda v nobenem koledarju in nobeni pratiki ni z rdečim označen dan kot praznik kolin.
V srednjeevropskem prostoru so prašiče gojili že v prazgodovini, kar potrjujejo arheološke najdbe kosti in orodij. V času Rimljanov so že v predkrščanski dobi poznali nekakšno praznovanje, obred ob zakolu in shranjevanju prašičjega mesa. Iz srednjega veka so ohranjeni zapisi, da so slovenski predniki razumeli koline kot zahvalo za celoletni trud s prašiči in kot nagrado ob koncu del na polju. Zaradi nizkih temperatur so lahko po zakolu varno predelali meso v klobase, salame, krvavice, mast, ocvirke in druge mesnine. Še danes se po tradiciji koline začnejo takoj po prazniku sv. Martina, ko iz mošta nastane vino, in trajajo vse do februarja, s prekinitvijo ob božiču in novem letu.
-
Dobro počutjejanuar '26Prehrana
Prehrana
V človekovi prehrani so vitamini izredno pomembni, saj jih telo ne more ustvariti sámo oziroma le v omejenem obsegu, pa še to ne vseh. Medtem ko so živali sposobne same ustvariti vitamine C, mikroorganizmi pa vitamin K in vitamine skupine B, človek te sreče nima.
Vitamine uvrščamo k bistvenim sestavinam hrane, vendar niso uporabni za gradnjo telesa niti kot neposredni dajalci energije, pač pa sta njihovi bistveni nalogi sprožanje in sodelovanje pri kemičnih reakcijah. Sodelujejo namreč v številnih procesih v telesu kot sestavina encimov in koencimov, so ključni za delovanje mišic, tudi srčne, vsekakor za prenos snovi, delujejo celo kot antioksidanti. Brez vitaminov procesi ne stečejo ali le okrnjeno. Njihova kemična struktura ni enotna, lahko pa jih povežemo v skupine po topnosti v vodi oziroma maščobah, kar je najbolj običajna razvrstitev. Vodotopnih vitaminov je več, presnova le-teh je hitra. Prodrejo v vse celice različnih veznih tkiv ter se mešajo s tekočinami v vmesnih tkivih in tudi znotraj celic. Seveda je tudi izločanje hitro; poteka skozi dve bistveni človekovi izločili: kožo in ledvice. Presežek vodotopnih vitaminov, na primer vitamina C in večine vitaminov skupine B, preprosto izločimo s sečem.
Kako prepoznati dobro oljčno olje in se izogniti pastem
Dobro počutjejanuar '26Prehrana
Prehrana
Za oljčno olje običajno velja rek malo denarja, malo muzike, res pa je, da to ni edino merilo. Obstajajo načini, kako med ponujenimi izdelki izbrati pravega. Laični pokuševalci smo dobili priložnost ocenjevati mlado oljčno olje v senzoričnem laboratoriju Inštituta za oljkarstvo ZRS Koper v Izoli.
Ekstra deviških oljčnih olj najvišjega kakovostnega razreda ne preverjajo le kemijsko, torej z analizo, koliko polifenolov, vitaminov in drugih snovi vsebujejo, ampak ga tudi senzorično ocenijo – z zaznavanjem vonjev, okusov oziroma arom olja. Povprečni Slovenec na leto porabi 1,3 litra oljčnega olja (podatek iz leta 2022), deset do 20 odstotkov ga pridelamo v Sloveniji, preostanek pa uvozimo.
Z oranžnimi jedmi preženemo otožnost
Dobro počutjedecember '25Prehrana
Prehrana
Sama z otožnostjo mračnih dni nimam težav. A jo poznam od blizu, ker daje mojega moža. Ko smo jeseni premaknili uro nazaj, se je začelo. Zlasti novembrska turobnost brez sonca je zanj in njemu podobne huda nadloga. Moj mož je štel, za koliko je vsak dan krajši in koliko časa je še do božiča, ko se vesolje obrne in se začnejo dnevi daljšati. Postajal je vse bolj nemiren, brez volje, celo delovna storilnost mu je padla.
Vprašala sem se, zakaj nam je narava dala toliko oranžnih barv in plodov v jeseni, če ne zato, da bi nekako popravila naše počutje v sivih dneh. V hrani mora biti rešitev! Oranžna je barva sonca in ravno pomanjkanje sonca in svetlobe sproža otožnost. Kako nas razveseli sončni žarek, čeprav le za nekaj ur obsije oranžne kakije na drevesih, rumene buče na njivah, koruzo in čebulo, ki spleteni v kite krasijo domove.
Vsak temni kruh še ni polnozrnati
Dobro počutjedecember '25Prehrana
Slovenci zaužijemo približno 20 gramov prehranskih vlaknin dnevno, kar je za deset gramov premalo. Ker je kruh pomemben del naše prehrane, lahko vnos prehranskih vlaknin povečamo tudi z uživanjem polnozrnatega kruha.
Na Inštitutu za nutricionistiko že dalj časa spremljajo predpakirana živila in več kot 3000 je takih z vlakninami, največ jih je med kosmiči, riži in testeninami. Ker marsikateri uživajo kruh vsak dan, večinoma pa je dostopen nepakiran in nima deklaracije, so naredili posebno raziskavo o njegovi sestavi. Vzeli so 178 vzorcev kruha, med njimi 58 polnozrnatih vrst, ki so naprodaj v večjih trgovskih centrih, vključili pa so tudi zelo priljubljene ulične pekarne.
Z magnezijem do prazničnega vzdušja
Dobro počutjedecember '25Prehrana
PREHRANA
Da smo ob pomanjkanju železa utrujeni in pogosto zbolimo in je zaradi pomanjkanja vitamina C vse omenjeno še posebej izrazito, smo že spoznali. Tokrat se pogovorimo o magneziju – če nam ga primanjkuje, je to možen znak za tresavico in drhtenje.
Minerali delujejo v telesu v sorazmerni povezanosti, presežek enega se hitro pokaže v pomanjkanju drugega, seveda pa se še hitreje pokaže niz pomanjkanj, ko katerega minerala primanjkuje zaradi slabe prehrane. To je zelo hitro prav pri magneziju. Sodeluje namreč pri več kot 300 encimskih reakcijah v telesu, posledično je njegov vpliv – pomanjkanje ali presežek – množičen in izjemno velik.
Za martinovo naj zadiši po domačem
Dobro počutjenovember '25Prehrana
Prehrana
Za praznike mora dišati po domačem kruhu, potici, pečenki ... V svoji mladostni zagnanosti, vsevednosti in navdušenju nad vsem novim sprva tega nisem znala ceniti. Kot mnogi moji vrstniki. Taki smo pač bili, otroci nove dobe ...
Pa se je zgodilo, da sem pred prazniki potrkala na vrata samotne kmetije, kakršne so še danes raztrošene po planoti nad našo vasjo. Odprla mi je starejša gospa, daljna sorodnica, ki je pričakovala, da se bodo njeni veliki otroci za praznike vrnili domov iz mesta, kjer so delali. Razveselila se me je, kot da bi bila njena, in me povabila v hišo. Že na vratih je zadišalo po sveže pečenem kruhu. Postavila ga je na mizo, narezala rezino, dve ... in mi ju ponudila. Tedaj sem začutila vso njeno ljubezen, ki jo je zamesila v ta kruh, v kruh ljubezni. In s tresočo roko sem se ga dotaknila in začutila svetost dajanja, ki poveže ljudi med seboj. Od tedaj cenim vse, kar zadiši po domačem.
Vitamin C za energijo in lepo kožo
Dobro počutjenovember '25Prehrana
Prehrana
Če smo prejšnji mesec razmišljali o pomanjkanju železa, zaradi katerega smo lahek plen mikrobov in pogosto pretirano utrujeni, je naravno in povsem razumljivo, da tokrat misli usmerimo na vitamin C. Ta je ključen, da s hrano zaužit mineral železo sploh izkoristimo. Ali lažje, bolje, zanesljivejše.
Vitamine uvrščamo k bistvenim sestavinam hrane, vendar niso uporabni za gradnjo telesa niti kot neposredni dajalci energije. So sestavina encimov in koencimov, ključni so za delovanje mišic, tudi srčne, za prenos snovi, delujejo celo kot antioksidanti. Vitamin C je že tak primer – ob pomanjkanju ni lepe kože, ni energije ter dobrega razpoloženja. Ne gre vseh zdravstvenih stanj pripisati le pomanjkanju vitaminov, človekov organizem je pač zapleten, a velikokrat je pomanjkanje vitaminov poglaviten vzrok. Vitamina C človek ne more ustvariti, medtem ko živali to sposobnost imajo.
Vabljeni na natečaj v peki kruha
Dobro počutjenovember '25Prehrana
Prehrana
Fala Slonček išče zmagovalni recept za kruh, zato vas vabi, da se mu pridružite na natečaju Naj Fala kruh 2025. Do 10. novembra pošljite svoj recept, ime, priimek in naslov/elektronski naslov na fala.sloncek@gmail.com ali na spletni strani www.kruhinpotica.com. Svoje pekovske mojstrovine boste prinesli na pokušino in ocenjevanje, ki bo v soboto, 15. novembra, v Ljubljani.
Strokovna komisija bo izbirala najboljši kruh v treh kategorijah – pšenični ali mešani kruh, inovativni kruh ter fokača ali pogača. Svojega favorita bodo izbrali tudi obiskovalci. Med odločanjem bo potekala delavnica peke z Luko Pangosom in Juretom Pavličem iz oddaje MasterChef. Vsi sodelujoči bodo prejeli lepo darilo, zmagovalci pa še denarno nagrado.
-
Dobro počutjeoktober '25Prehrana
Maščobe so nujne za normalno delovanje telesa in brez njih ni zdravega življenja. So del človekove prehrane že od pračloveka lovca, s čimer je dobil maščobe živalskega izvora, in nabiralca, ki je tako pridobil maščobe rastlinskega izvora. Skupaj z beljakovinami, ogljikovimi hidrati ter vitamini in rudninami so maščobe osnova za uravnoteženo prehranjevanje.
Maščobe imajo življenjsko nujne esencialne maščobne kisline, ki so gradivo celičnih sten. V maščobah so topni vitamini A, D, E in K, hkrati so nujne za izdelavo nekaterih hormonov. Maščobne zaloge varujejo organe pred poškodbami, povečujejo rezerve energije v telesu, so gorivo za delovanje mišic in izboljšujejo okus živil. Velik pomen imajo nenasičene maščobne kisline, zlasti omega-3, ki so nujne za dobro delovanje živčevja, ter omega-6 in omega-9. Maščobe krepijo gibljivost, zavirajo staranje in ščitijo pred mrazom in vročino.