Prehrana
-
Dobro počutjeseptember '26Prehrana
Prehrana
Krompir je v primerni količini zelo zdravo živilo, polno različnih hranilnih snovi – pravo bogastvo vitaminov, mineralov in vlaknin. Zaradi visoke vsebnosti škroba je eden temeljnih virov telesne energije. Ta je potrebna pri vseh telesnih dejavnostih, ne le pri premikanju mišic, temveč tudi pri razmišljanju, govorjenju, prebavi in posredno pri obnovi celic.
Po svetu poznamo več kot tri tisoč sort krompirja različnih lastnosti in barv – od bele, rumene, rdeče, rožnate, modre do krompirjev z bolj vodeno ali bolj moknato strukturo, takih, ki se močno razkuhajo, in drugih, ki tudi kuhani bolje ohranijo svojo obliko. Strogo medicinsko gledano pravzaprav ni zdrave diete, ki bi ga prepovedovala. Ustrezno toplotno obdelan krompir je lahko samostojna jed, pogosteje pa ga uživamo kot prilogo k mesu, ribam in drugim jedem, saj povsod lepo dopolnjuje in bogati obrok. Lahko ga oplemenitimo z zelišči, ocvirki, maslom, skuto in drugimi mlečnimi izdelki ali omakami. Uporabimo ga lahko kot osnovo za slane in sladke njoke, žlikrofe in žlinkrofe, krapce in štruklje, ga kuhamo, pražimo, pečemo, gratiniramo. Krompir je sestavina mnogoterih receptov, od golažev do obar in gostih juh, potic, štrukljev in še česa.
-
Dobro počutjeseptember '26Prehrana
Prehrana
Stročnice so za zdravje zelo koristne in so imenitno nadomestilo za meso. Najbolj nam koristijo, če jih v obroku povežemo s čim mlečnim, z jajci ali žiti. Z izjemo soje stročnicam primanjkujeta dve aminokislini, poleg tega rastlinske beljakovine telo težje izkoristi, zato jih moramo pojesti precej več kot denimo mesa.
Številne raziskave potrjujejo, da uživanje fižola, leče, graha, soje in boba koristi zdravju srca in žilja, poleg tega so temnejše sorte stročnic dober vir železa. V njih je pravo bogastvo nukleinskih kislin, ki pospešujejo obnovitvene procese celic v telesu, zaradi njih smo celo manj utrujeni. Da imamo po uživanju stročnic manj težav s prebavo, jih pred kuhanjem čez noč namakamo, nato oplaknemo pod tekočo vodo in v sveži vodi skuhamo s šetrajem in malo soli do mehkega. Poskrbimo tudi, da uživamo dovolj fermentiranih jedi, saj probiotične bakterije pospešijo prebavo v črevesju. Sčasoma se telo navadi na več vlaknin in težav ni več.
-
september '26Prehrana Aktualno
Ribe iz pločevinke so odličen prehranski vir
Konzervirane ribe so bile nekoč predvsem praktična zaloga za dneve, ko ni bilo časa za kuhanje, danes pa jih prehranski strokovnjaki vse bolj cenijo tudi zaradi njihove hranilne vrednosti. Sardine, losos, skuša, sardoni in tun v pločevinki so preprost način, kako v prehrano vključiti več kakovostnih hranil. Te ribe spadajo med najboljše prehranske vire maščobnih kislin omega-3, ki jih telo samo ne proizvaja, zato jih moramo dobiti s hrano. Maščobne kisline omega-3 so povezane z zdravjem srca in možganov, njihove protivnetne lastnosti pa lahko...
-
Tretjo nedeljo v juliju praznujemo svetovni dan sladoleda, zato smo zbrali nekaj zanimivosti o tej izjemno priljubljeni sladici.
Prvi zapisi o "ledu z okusom" izhajajo iz Perzije, kjer naj bi zmes rožne vode in zelo tankih rezancev mešali z ledom. Kasneje so ji dodajali sadje in začimbe, kot je žafran. Na Kitajskem naj bi že dvesto let pred našim štetjem mešanico mleka in riža zamrzovali v snegu ali pa v zmrznjen sneg vmešavali sadje, vino in med. V starem Egiptu pa naj bi z ledom mešali mleko z rožno vodo, suhim sadjem ali oreški. Menda je bila mešanica, ki bolj spominja na sorbet kot na klasični sladoled, priljubljena jed antičnega vojskovodje Aleksandra Velikega in rimskega cesarja Nerona. Takrat so nosili sneg z gora, ga shranjevali v amforah ter ga mešali s sadjem, sadnim sokom n medom.
-
Dobro počutjejulij '26Prehrana
Prehrana
Zelišča nimajo hranilne vrednosti, kot jo imajo beljakovine, ogljikovi hidrati in maščobe. Pa vendar obogatijo okus jedi ter vplivajo na naše duševno in telesno počutje, saj delujejo stimulativno ali pomirjevalno oziroma pomagajo uravnotežiti notranje organe.
Poleg tega imajo visoko biološko vrednost, saj omogočajo lažjo, boljšo in popolnejšo prebavo ter vsrkavanje hranilnih snovi. Hkrati so nepogrešljiv vir eteričnih olj, grenčin, taninov, saponinov, rastlinskih sluzi, fitoncidov (naravnih antibiotikov) ter organskih kislin, ki pomagajo pri prebavi in zaščiti prebavnega trakta.
-
Dobro počutjejulij '26Prehrana
Prehrana
Želim si poletje, polno smeha, druženj in norčavih dogodivščin. Želim si ležernost poletne vročine in hlad pod krošnjami dreves. Želim si obilje zelenjave in sadja z vrtov ter veselje ob pripravljanju shrankov za spomin. Naj bo poletje takšno ali kakršnokoli že pač, naj bo vseeno okusno, to vam srčno privoščim.
Za ta čas sem vam pripravila nekaj jedilnikov in receptov, da bo kuhanje tudi poleti lažje, enostavneje in poletje pravo pravcato kulinarično doživetje. Dober tek.
Nedeljsko kosilo (za 4 osebe)
-
Dobro počutjejunij '26Zdravje Prehrana
Prehrana
Nasvetov o prehrani še nikoli ni bilo toliko in hkrati še nikoli niso bili tako nasprotujoči. En dan je superživilo na naslovnicah, naslednji dan je isti izdelek na seznamu prepovedanih. Zato so dogodki, na katerih strokovnjaki razblinjajo dvome, zelo pomembni.
Tako je bilo na večeru Fakultete za vede o zdravju Univerze na Primorskem na temo Prehrana – med znanostjo, mnenji in miti, na katerem je izr. prof. dr. Nina Mohorko, biokemičarka in doktorica znanosti, govorila o razkrinkavanju mitov, ki nam krojijo krožnik, ter praktičnih namigih, kako prepoznati verodostojne informacije. Kot pravi, obstaja močna povezava med prehrano in možgani. »Največ energije potrebujemo za delovanje možganov, saj so zelo kompleksen del našega telesa. V možganih imamo mehanizem, ki usmerja, koliko energije moramo vnesti v telo za njegovo vzdrževanje in gibanje. To je homeostatski sistem. Imamo pa tudi hedonistični sistem, zaradi katerega hrano zaužijemo, tudi če nismo več lačni. Težava sodobnega sveta je, da smo nenehno priklopljeni na neki vir energije, torej konzumiranje hrane, posledica pa je debelost. Tolažimo se s hrano, česar v preteklosti niso poznali.«
Hrana za dobre kosti, mišice in kite
Dobro počutjejunij '26Prehrana
Prehrana
Gibalni ali motorični sistem vključuje kosti kot ogrodje ter mišice in kite, ki delujejo skupaj, prepleteno in usklajeno. Le zaradi takega sodelovanja med kostmi, hrustancem, mišicami in kitami se lahko premikamo, upogibamo, plešemo in skačemo. Z gibanjem se posamezni deli telesnega ogrodja nenehno podmazujejo, podobno kot mehanski stroji.
Elementi gibalnega sistema imajo tudi dodatne naloge: kosti so na primer zaloga kalcija, fosforja in drugih mineralnih snovi, ki se po potrebi sproščajo v kri in druge dele telesa. V krvi mora biti stalna količina kalcija, sicer bi življenjski procesi zastali. Kosti so nekakšno vmesno skladišče. Mišice pa s krčenjem in raztezanjem proizvajajo toploto in grejejo telo. Če redno obremenjujemo telo, povečujemo maso kosti in mišic, ki se krepijo. Kosti dobijo večjo gostoto, so bolj trdne in zmanjša se nevarnost za zlome. Sklepi so bolje prekrvljeni, kar zmanjša njihovo obrabo. Pri neaktivnosti ali pomanjkanju obremenitve začneta kostna in mišična masa upadati. Spodbujanje telesne dejavnosti pozitivno vpliva tudi na naše duševno počutje. Zmanjšajo se stres, strahovi, nevarnost depresije in duševna utrujenost, poveča pa se zadovoljstvo.
-
Dobro počutjejunij '26Prehrana
Prehrana
Kadar želimo podkrepiti svoje poželenje po sladkem, hudomušno tu in tam rečemo, da nam je »padel cuker«. A nam včasih res primanjkuje sladkorjev. Ne tako redko.
Pomanjkanje sladkorja v krvi ali hipoglikemija poznajo sladkorni bolniki. Gre za moteno oskrbo z glukozo, kar je precej neprijetno stanje, ki se mu poskušajo izogniti. Več manjših obrokov in skrbno spremljanje sestave obroka sta zelo pomembna, kar pa je tudi zelo koristen nasvet za vse nas, ki nismo sladkorni bolniki. Na srečo je zelo opazen znak, da je nekaj narobe, prav lakota. Kdor je ne občuti, naj se tega občutka (znova) priuči. Kasneje se hitro pojavijo tudi vrtoglavica, razbijanje srca, občutki tesnobe, motnje govora in vida, pri bolnikih pa se stanje lahko krepko in življenjsko ogrožajoče zaplete.
Cink za odpornost in radoživost
Prehrana
Če v tem pomladnem času še niste pri močeh, vam zelo verjetno primanjkuje cinka. Prav tako, če opažate bele pike na nohtih, imate grobo kožo, pogoste ekceme in srbečico ali če se vam rane slabše in počasneje celijo ter izgubljate okus in vonj.
Nekatere od teh značilnosti so seveda povsem običajne, spontano se pojavijo s staranjem in so del našega življenja, ki mu pač ne uidemo. Slabše celjenje ran in pogosto zbolevanje pa sta precej očitni posledici pomanjkanja cinka v našem telesu. Cink je namreč vključen za delovanje številnih procesov v organizmu – v otroštvu za obdobje rasti, v odrasli dobi za plodnost pri moškem, skozi vse življenjsko obdobje pa za imunsko odpornost in radoživost. Znane so povezave z drugimi hranili, zato je vpliv cinka na delovanje našega organizma pravzaprav neverjeten.