Starejši
Potreb po celostni oskrbi je iz leta v leto več
oktober '24Oskrba Starejši Aktualno
Slovenija ima več starejšega kot mladega prebivalstva, med slovenskimi mesti ima največji delež starejših prebivalcev Maribor. Lani je imela Mestna občina Maribor evidentiranih 26.677 starejših nad 65 let, kar predstavlja skupno 27,73 odstotka njenega prebivalstva. Za izboljšanje življenja starejših v mestu in okolici neutrudno skrbijo tudi zaposleni javnega zavoda Centra za pomoč na domu Maribor. Pred kratkim je ponovno dobila petletni mandat direktorica Barbara Žgajner.
Čeprav ima center v imenu Maribor, pa socialna oskrba na domu sega širše, saj pomagajo tudi občanom občin Hoče - Slivnica, Rače - Fram in Starše. Skoraj sto zaposlenih je lani skrbelo za dostojanstveno staranje skoraj 900 uporabnikov z zavedanjem možnosti, zmožnosti in potreb posameznika in družbe v tretjem življenjskem obdobju. Povprečno so lani oskrbovali okoli 600 uporabnikov mesečno. Z dobro pokritostjo storitev pomoči na domu prednjači občina Rače - Fram, v občini Hoče - Slivnica opažajo trend ruralnega območja, ko si uporabniki bistveno dalj časa zagotavljajo pomoč pri vsakodnevnih opravilih v okviru mreže svojcev ali sosedske pomoči in zaprosijo za njihovo pomoč šele v trenutku, ko pomoč doseže za svojce neobvladljiv obseg. V občini Starše pokrivajo potrebe po pomoči na domu brez obsežnejših čakalnih dob. Samo v Mariboru imajo vključenih nekaj več kot 700 uporabnikov, kolikor jim lahko pomagajo glede na razpoložljivost kadra in z zagotovljenim občinskim denarjem.
Analiza izhodišč pokojninske reforme
Dobro je vedetioktober '24Pokojnine Starejši
ZDUSOVE STRANI
Septembrske seje komisije za pokojninske in invalidske zadeve pri Zdusu so se udeležili še člani Medgeneracijske koalicije Slovenije (MeKoS) in Igor Feketija, državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Predstavil jim je izhodišča za pripravo sprememb na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
V predstavitvi izhodišč, usklajenih na vladi, je mag. Feketija utemeljil potrebo po reformi in prilagoditvi pokojninskega sistema neugodnim demografskim spremembam v naslednjih 20 do 30 letih. V tem obdobju naj bi se delež starejše populacije pri nas bistveno povečal. Hkrati nas EU opozarja na uravnoteženost javnih financ, kar zahteva tudi relativno uravnoteženo in družbeno vzdržno pokojninsko blagajno ter s tem pogojuje tudi sodelovanje s svojimi sredstvi. Poudaril je, da se bodo dokončne rešitve usklajevale v socialnem dialogu in javni razpravi, tako da se bodo konkretne spremembe sprejemale v državnem zboru v prihodnjem letu.
Ljubeča skrb za drugega je najgloblja človeška sila
oktober '24Oskrba Starejši Aktualno
Letošnji evropski dan družinskih in drugih neformalnih oskrbovalcev, ki je 6. oktobra, poteka pod geslom Neformalni oskrbovalci so partnerji v oskrbi – za pravično ureditev položaja družinskih oskrbovalcev! Usmerja nas v uspešnejše reševanje enega najbolj perečih izzivov današnje Evrope – razviti humano, finančno in kadrovsko vzdržno dolgotrajno oskrbo.
To je mogoče samo s partnerstvom med vsemi deležniki: državo in njenim uzakonjenim sistemom, zdravstveno, socialno in drugimi strokami ter samimi družinskimi in drugimi neformalnimi oskrbovalci. Dejstva so jasna. Vsak deseti Evropejec nekaj ur tedensko ali celo dnevno skrbi za svojega bolnega, starostno onemoglega ali invalidnega svojca, soseda ali prijatelja. Še vsaj toliko žena, mož, snah, zetov, hčera, sinov, vnukov, sester, bratov, staršev in drugih družinskih članov, sosedov in prijateljev je pri tem udeleženih bolj od daleč. V Sloveniji neposredno oskrbuje nad dvesto tisoč ljudi, v Evropi čez 44 milijonov. Družinski in drugi neformalni oskrbovalci s svojim delom zagotavljamo kar 80 odstotkov oskrbe.
Moji ostareli starši se spreminjajo
»Koliko lepih spominov imam na popoldneve, ko sva si z mamo vzeli čas druga za drugo in klepetali! Ne poznam prijetnejše sogovornice, kot je bila ona. A v zadnjem letu se je vse spremenilo. Postala je trmasta, nič več se ji ne da dopovedati. Najina srečanja so postala kup prerekanj, jeze in slabe volje. Večkrat se sprašujem, kaj se z njo dogaja.«
Ja, starost nas spreminja. Prej ali slej se srečamo z gibalnim in miselnim usihanjem, postopno potrebujemo vse več pomoči, na preizkušnji so tudi odnosi z našimi bližnjimi. Medčloveških odnosov ne gradimo in krepimo le z dejanji, recimo s pozornostjo do čustvenih stisk sočloveka in pripravljenostjo pomagati, pri soustvarjanju odnosov igra pomembno vlogo tudi sporazumevanje. Toda prav pri tem imamo s starajočimi se starši pogosto težave. Zakaj? Zakaj smo ob tem največkrat zelo prizadeti?
Obeležitev mednarodnega dne starejših
Ob mednarodnem dnevu starejših, 1. oktobru, Zveza društev upokojencev Slovenije pozdravlja slogan Staranje z dostojanstvom, a hkrati opozarja, da to ni dano vsem. Veliko je osamljenih in starejših, ki zaradi prenizkih dohodnin komaj preživijo.
Nezadovoljni so s predlaganim načinom usklajevanja pokojnin, kjer naj bi se v prihodnosti bolj upoštevala rast cen življenjskih potrebščin, manj pa rast plač. Navajajo, da bi se pokojnine ob upoštevanju predlagane formule v zadnjih šestih letih uskladile za dobre štiri odstotne točke nižje kot po veljavni formuli, kar pomeni vedno večje zaostajanje pokojnin za povprečnim standardom družbe, na katerega bistveno vpliva ravno rast plač. Ob tem pa poudarjajo, da se bodo še naprej zavzemali za: boljši gmotni položaj upokojencev in pravice do...
Odnos do starejših je ogledalo družbe
Včeraj se je v Cankarjevem domu v Ljubljani začel največji evropski dogodek za starejše – že 23. Festival za tretje življenjsko obdobje, ki bo trajal še danes in jutri. Starejše in tudi mlajše vabijo na številne kulturne nastope, najrazličnejše delavnice na temo zdravja, aktivnega staranja, pa na aktualne okrogle mize in pogovore z znanimi in manj znanimi Slovenkami in Slovenci. Vstop je prost.
Na otvoritveni slovesnosti, ki je po kovidnih omejitvah spet potekala v polni dvorani, je predsednik MZU Ljubljana in soorganizator festivala Marjan Sedmak poudaril, da festival ne sme biti le enkraten dogodek, ampak proces, ki teče skozi celo leto, zato so ustanovili Forum F3ŽO, ki je letos pripravil že tri dogodke.
O zdravem podaljševanju življenja
Kako bi bilo, če bi bili deležni novih medicinskih tehnologij, ki bi preprečile bolezni staranja in omogočile zelo dolgo vitalno življenje? O tej in podobnih temah boste lahko razpravljali na krožku Mladi 100 let – zdravo podaljševanje življenja. Krožek, ki je namenjen starejšim od 55 let, organizira Modra fakulteta, ki spada pod Univerzo v Ljubljani.
Mentor krožka bo mag. Martin Lipovšek, doktorand na Filozofski fakulteti, z gostoma dr. Boštjanom Petričem z medicinske fakultete in mag. Patrikom Miličem z Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Na srečanjih bodo udeleženci zajeli različne vidike prihajajoče revolucije v dolgoživosti in se vprašali, kaj lahko storimo zdaj. Ogledali si bodo tako znanstven vidik kot pričakovane družbene posledice in vse skupaj humanistično reflektirali.
Krožek se začne v sredo, 16. 10. 2024, ob 17.00 in bo potekal tedensko do srede decembra. Cena za udeležence je 74 evrov.
Prijave na:
https://www.uni-lj.si/dogodki/2024-10-16-modra-fakulteta-mladi-100-let-zdravo-podaljsevanje - zivljenjaSkupaj in odločno proti demenci
Na svetovni dan alzheimerjeve bolezni, 21. septembra, se udeležite sprehoda za spomin in pomagajte k destigmatizaciji oseb z demenco.
S staranjem prebivalstva narašča število ljudi z demenco, med katerimi je najpogostejša alzheimerjeva demenca. To je napredujoča nevrodegenerativna bolezen, ki povzroča kognitivni upad in spremembe v vedenju ter vsakodnevnem funkcioniranju. Zato ne prizadene samo tistega, ki zboli, temveč bremeni celo družino oziroma bližnjo okolico, saj kar 90 odstotkov ljudi z demenco živi doma. Hkrati pa je bolezen eden največjih zdravstvenih, socialnih in finančnih težav sodobnega sveta. Nujno, je , da je čim več ljudi, tudi zdravnikov seznanjenih z boleznijo zaradi zgodnjega prepoznavanja, zdravljenja in ustrezne specialistične obravnave, ter da bolniki in svojci dobili več pomoči in podpore.
-
Dobro je vedetiseptember '24Starejši
Ni vsaka enakopravnost enakopravna
Upokojenci v očeh mlajših pogosto puščamo videz neke številne homogene skupine državljanov, ki se bori le za svoj ekonomski položaj, za pokojnine. To do neke mere celo drži, vendar je pokojnina, zadostna za preživetje, neizogibna potreba, da se sploh porajajo drugi interesi. S pokojnino je podobno kot z zdravjem. Če ga ni, je vse drugo nepomembno. V našem interesu pa so še številni drugi izzivi.
V Sloveniji danes živi 21,8 odstotka prebivalcev, starih nad 65 let, kar se v obravnavah pojmuje kot starejši. Do leta 2030 bo ta delež narasel na približno 27 odstotkov. Upokojencev je seveda precej več, saj so med njimi tudi mlajše skupine, ki delijo usodo starostnih. Upokojenci v strukturi prebivalstva seveda nismo homogena skupina – ljudje enakih značilnosti, potencialov in potreb. Nismo samo nemočni in ranljivi! V Evropi se je namesto izraza starejši uveljavil izraz starejše osebe, kar ponazarja individualnost in s tem pojavne oblike...
Večkrat praznih rok, a vedno s polnim srcem
NAŠ POGOVOR
Starejši za starejše se imenuje socialnovarstveni program Zveze društev upokojencev Slovenije, v okviru katerega starejši prostovoljci obiskujejo svoje vrstnike, jim delajo družbo, dajejo podporo in tudi konkretno pomoč in jim na ta način omogočajo daljše samostojno življenje doma. Program letos praznuje 20. obletnico delovanja, le nekoliko krajši čas v njem sodeluje Karlina Mermal, ki ji je Slovenska filantropija maja podelila naziv naj mentorica prostovoljcev. Že več kot 15 let je prostovoljka v Društvu upokojencev Gornji Grad, od leta 2011 je tudi pokrajinska koordinatorica programa za Savinjsko dolino. Z veseljem je pristala na pogovor za Vzajemnost, pa ne zaradi sebe, pač pa da širša javnost bolje spozna dobrobiti tega prostovoljskega programa, namenjenega starejšim.
