Starejši
Od hiš za 13 centov do hrvaške Floride
Aktualno
Naselje Legrad na Hrvaškem, ki je v središču občine Legrad v Koprivniško-križevski županiji, številnim pa je znano tudi kot kraj, kjer je konec Dravske kolesarske poti, je bilo še pred kratkim obrobno mesto, iz katerega so se vsi izseljevali. Zdaj se je vse obrnilo na bolje.
Mala občina v hrvaški Podravini je razmeroma odmaknjena, in če bi naredili hitro anketo, bi skoraj zagotovo le skromna tretjina prebivalstva znala natančno umestiti kraj na zemljevid Hrvaške. Legrad, ki je iz tržnega mesta v 15. stoletju do 17. stoletja zrasel v pomembno trgovsko središče za živino, je nekoč privabljal trgovce iz Italije in Benetk, od ločitve od avstro-ogrskega cesarstva pred stoletjem pa doživlja konstanten upad. Zaradi slabih prometnih povezav število prebivalcev postopoma upada. Z zelenimi polji in gozdom obdano mesto leži nedaleč od madžarske meje in ima okoli 2300 prebivalcev, za polovico manj kot jih je imel pred 70 leti. Vendar je to neka druga zgodba. Osrednja zgodba je dejstvo, da je ta mala občina, ki sicer sodeluje v skupnem hrvaškem bruto družbenem proizvodu z le 0,6-odstotnim deležem, ena tistih, ki se je konkretno lotila iskanja in uresničevanja načrtov za demografsko obnovo in skrbi za starejše.
Udobno posedanje in počivanje na vrtu
Prosti časmaj '24Dom Ljudje Starejši
Stanovanje
Za prijetno sproščanje na vrtu, balkonu ali ob bazenu potrebujemo udobne stole in počivalnike, za mlajše tudi kakšno visečo mrežo ali viseči stol. Lepo vrtno pohištvo bo prav gotovo dopolnilo urejen videz vrta in podobo hiše. Izberimo pa predvsem take stole, da bomo na njih res udobno sedeli ali počivali.
K pravemu udobju prispevajo dodatne blazine, ki lahko tudi poudarijo in dopolnijo videz izbrane garniture, ko jo postavimo na trato, v senco ali na sončno teraso. Za mizo potem posedimo ob dobrem kosilu, kavi ali zvečer s prijatelji in družino, na počivalniku pa si privoščimo počitek ali sončenje.
-
MARIBOR
Po štiriletnem premoru zaradi covida je v Mariboru marca vnovič potekala revija pevskih zborov društev upokojencev iz Zgornjepodravske pokrajinske zveze društev upokojencev Maribor, 32. po vrsti. Sodelovalo je pet zborov, in sicer mešani pevski zbor Društva upokojencev LI-PE, Limbuš - Pekre, ženski pevski zbor Društva upokojencev Malečnik, mešani pevski zbor Društva upokojencev Ruše, ženski pevski zbor Zlata jesen Društva upokojencev Maribor Tabor in mešani pevski zbor Društva upokojencev Slivnica. Za uvod v revijo pa je zapel gostujoči ženski pevski zbor Društva upokojencev Negova iz Spodnjih Ivanjcev. Ob zaključku se je sodelujočim zahvalil predsednik PZDU Maribor Franc Slavinec. (Besedilo: Jožefa Prah, fotografija: Viljem Šetar)
Predstavitev izhodišč nove pokojninske reforme
Dobro je vedetimaj '24Starejši
Zdusove strani
Vodstvo Zdusa in Gibanje Svoboda Seniorji sta se v začetku aprila udeležila predstavitve izhodišč nove pokojninske reforme. Prisluhnili so predlogom vladnih rešitev prenove pokojninskega sistema, ki jih je razložil Igor Faketija, državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
V daljši razpravi z udeleženci je bilo poudarjeno, da se mora pokojninska reforma reševati celostno in ne po posameznih nepovezanih zakonskih rešitvah, ki pa zagotovo služijo kot dobra osnova za pomemben korak naprej. Demografski trendi napovedujejo, da bo do leta 2050 delež starejših nad 65 let več kot 30-odstoten, hkrati pa že danes živi pod pragom revščine dobra polovica upokojencev. Spremembe so nujne, a morajo biti sprejete v širokem konsenzu z deležniki. Ena od novosti je v osnutku, ki bo nekaj časa v javni obravnavi tudi uvedba poenostavljenega bruto sistema.
Starost, ji znamo prisluhniti?
maj '24Zdravje Starejši Medgeneracijsko
PREMIŠLJEVANJA O ŽIVLJENJU
Ostareli bomo. Do takrat se nam bo uresničilo še nekaj življenjskih načrtov ter izpolnilo nekaj upanj in pričakovanj. Z novimi izkušnjami in novopridobljenimi znanji bomo morda še nekoliko preoblikovali svoja prepričanja in dogradili svojo osebnost.
Ko bomo ostareli in postali nemočni, bodo naši življenjski cilji izpolnjeni. Ne bomo več pogledovali v prihodnost, zavetje bomo iskali v udobju preteklosti. Z bližnjimi bomo podoživljali skupaj prehojene poti in se spominjali svojih uspehov. Ob spominih bomo ponovno zaživeli, zaradi preteklih uspehov se bomo počutili vredne. Bližnji nam bodo družba, varnost in neprecenljiva pomoč pri ohranjanju dostojanstva. Na starost bomo postali tudi trmasti. Svojih stališč in prepričanj, temelječih na življenjskih izkušnjah, ne bomo več pripravljeni spreminjati. Ne bomo se več pripravljeni prilagajati.
-
maj '24Starejši Medgeneracijsko
Odnos do starejših se tako kot druge pomembne vrednote oblikuje v rani mladosti. Spomnim se, da sem kot otrok zelo rada poslušala odrasle. Ko so se slučajno oglasili pri nas ali so prišli na pomoč pri kmečkih opravilih, sem bila takoj zraven pri pogovoru z očetom in mamo. Bila so me sama ušesa. Zdeli so se mi skrivnostni in polni znanja o svetu, ki ga še nisem poznala. Veliko so govorili o svoji težki, a lepi mladosti pa o hudih časih med vojno in po njej. Kljub temu so ostali vedrega duha, le zguban obraz, zgarane roke in sključena postava so kazali, da jih je življenje po svoje zaznamovalo. Stara mama, ki je bila pred drugo svetovno vojno ena od kuharic na hmeljniškem gradu, je imela v mojih očeh sanjsko službo. Ker sem že veselo prebirala pravljice, sem si želela, da bi lahko skusila grajsko življenje. Zgodbe starejših so se mi zdele kot filmi o drugačnih starih časih. Nanje pa sem gledala z občudovanjem in velikim spoštovanjem.
Ob 20. obletnici vstopa Slovenije v EU
ANKETA
Ali je Evropska unija, v katero smo vključeni dve desetletji, izpolnila naša pričakovanja? O tem so razmišljale članice novinarske študijske skupine pri Slovenski univerzi za tretje življenjsko obdobje.
Karolina Jarc, slavistka, Drenov Grič: »Članstvo v Evropski uniji je bil dolgoročni cilj Republike Slovenije vse od osamosvojitve leta 1991. Na posvetovalnem referendumu o vstopu Slovenije v EU je za vstop glasovalo 89,64 odstotka volivcev pri 60,44-odstotni volilni udeležbi. Po končni potrditvi našega pristopnega sporazuma v parlamentih vseh 27 članic je sledil 16. aprila 2003 podpis pogodbe o pristopu k Evropski uniji v Köbenhavnu.«
Zaščitna ograja varuje pred radovednimi pogledi
Prosti časapril '24Dom Ljudje Starejši
Vrt in dom
Vrtna ograja dopolnjuje videz hiše in brani pred radovednimi pogledi. Daje nam občutek zasebnosti, varnosti, z njo pokažemo, kje so meje zasebnega prostora. Ograja preprečuje, da bi kdor koli prosto korakal po dvorišču ali celo vrtu, če meni, da nikogar ni doma. Na podeželju ograja ali električni pastir odvrača tudi živino in divjad.
Med mnogimi možnostmi izvedbe in vrstami ograj ter materiali, ki so na trgu, se pred končno odločitvijo pozanimajmo, kateri tip in višina ograje sta v občini in na območju urejanja, kjer hiša stoji, dovoljena. Čeprav spada ograja med enostavne objekte, za katere ni potrebno gradbeno dovoljenje, pa to ne velja, če presega določeno višino (2,2 metra) ali kako drugače predstavlja večji poseg. Ob javni cesti bi lahko ovirala polje preglednosti, zato je potrebno soglasje upravljavca javne ceste. V vsakem primeru se pozanimajmo, kaj je dovoljeno postaviti, tako da pridobimo lokacijsko informacijo, ki bo pokazala, ali so na mestu tudi kakšni varovalni režimi, in bi potrebovali soglasja.
-
AKTUALNO
Večina od več kot 420 tisoč relativno zdravih državljank in državljanov Slovenije, ki so stari več kot 65 let, je po tihem prepričana, da bodo do konca življenja lahko na svojem domu skrbeli sami zase. Da ne bodo nikomur v nadlego. A starostne tegobe, ki jih prinese čas, kot so zlom zaradi osteoporoze, kap, infarkt, žilne bolezni, tudi demenca, lahko čez noč obrnejo njihova pričakovanja na glavo. Ker naša država dolgotrajne oskrbe na domu še ne zagotavlja, ni čudno, da je v domovih starejših evidentiranih več kot 33 tisoč prošenj. Med njimi je kar 18 tisoč ljudi, ki bi pomoč v vsakodnevnem življenju potrebovali takoj! Kako živijo zdaj, v glavnem ne vemo …
Zdravje ne sme postati tržno blago
Dobro je vedetiapril '24Starejši
Zdusove strani
Ministrstvo za zdravje je v javno obravnavo posredovalo strategijo razvoja zdravstvene dejavnosti na primarni ravni zdravstvenega varstva do leta 2031. Zdus je posredoval pripombe, predloge ter mnenja, ki jih je pripravila komisija za zdravstveno in socialno varstvo. V nadaljevanju podajamo kratek povzetek.
Ključna pomanjkljivost strategije je, da ne določa nosilcev za izvedbo posameznih aktivnosti in nalog ne rokov izvedbe. Pogrešamo tudi cilje, ki jih lahko merimo, saj je le na ta način mogoče slediti, ali uresničevanje strategije poteka v pravi smeri.
