Zdravje
Naj bo steklenica vode vedno pri roki
ZDRAVJE
S staranjem se zaloga tekočine v telesu manjša, zmanjšuje se ledvična funkcija in s tem sposobnost za varčevanje z vodo, občutek žeje pa postane manj izrazit. Te težave lahko dodatno poslabšajo še kronične bolezni, kot sta diabetes in demenca, ter uporaba nekaterih zdravil. V vročini je zato treba nenehno piti dovolj navadne vode ali nesladkanih napitkov ter na ta način sproti nadomeščati tekočino, ki jo izgubimo s potenjem.
Telo v 70 odstotkih sestavlja voda, ki uravnava telesno temperaturo, ščiti sklepe in organe, pomaga prenašati kisik v celice. Kako dolgo zdržimo brez vode, je odvisno od kondicije posameznika in okolja. Izračunali so, da naj bi človek v povprečju brez vode zdržal približno teden dni. V ekstremnih pogojih lahko odrasel človek z znojenjem izgubi liter do poldrugi liter tekočine. Če je ne nadomesti, dehidrira in lahko umre. Odrasli naj bi na dan popili 35 mililitrov vode na kilogram telesne teže.
Kako preživeti poletje in ne zboleti
ZDRAVJE
Veliko je mitov, a tudi kakšna resnica o zbolevanju zaradi mraza in vročine, če ne drugega, pa je dejstvo, da nas vročina lahko konkretno utrudi, mraz pa prinese glavobole. Z nekaj načrtovanja in prilagoditvami dnevnega ritma pa nam je poleti lahko prav lepo.
Ljudska modrost pravi, da se prehladimo, če gremo z vročine v klimatski hlad, ali bog ne daj, da nam okoli ušes potegne hladen piš. Znanost meni, da od hlada ni prehlada, a vsakega od nas je že bolelo grlo, uho ali sinusi, ko smo se znašli pod pišem polarno mrzlega zraka na vroč poletni dan. Savnanje, kjer s komaj znosne vročine skočimo pod mrzlo prho in spet nazaj na vročino, imamo za koristno, krepilo naj bi odpornost, žile in počutje, ne pa klicalo prehlada. Po drugi strani pa sprehod s sonca v klimatizirano trgovino in nazaj, torej podobno, ne deluje prav nič blagodejno.
-
Razlogi za zaprtost se skrivajo v nepravilnostih črevesnega mišičja, živčnih povezav, v anatomiji črevesja ali težavah s prebavo, povezanih z encimi, žolčnimi kislinami, hrano in nekaterimi bakterijami.
Če blata ne odvajamo dnevno, je zaskrbljenost odveč, saj se kot normalno šteje odvajanje dva- do trikrat na dan ali trikrat na teden. Blato je praviloma gladko in mehko, v obliki banane ali klobase in se mora z lahkoto izločiti. Če odvajamo redkeje kot trikrat na teden, potem že lahko govorimo o zaprtosti. O zaprtju govorimo tudi, če se moramo pri odvajanju močno naprezati.
-
Rozacea na obrazu
Bralka Anica piše, da so se ji okoli znamenja na obrazu pojavile rdeče pikice in mozolji. Kozmetičarka ji je dejala, da je to neka oblika rozacee. Mazanje s kremo Bepanderm ne pomaga.
Težave, ki jih opisujete, so lahko znaki rozacee ali pa druge kožne bolezni. Rozacea se najpogosteje pojavi pri ženskah v srednjih in zrelih letih, ki so občutljivejše, svetle polti in nagnjene k zardevanju. Običajno se najprej pojavijo nekoliko razširjene drobne žilice, kasneje tudi bunčice in gnojni mozoljčki ali pustule.
-
ZDRAVJE
Ko se je sklonila in dvignila v naročje svojo desetmesečno vnukinjo, jo je nenadoma zabolelo v križu, kot da bi jo nekdo zabodel z nožem. Zaradi hudih bolečin se je težko vzravnala, ko pa se je, je začutila, da jo boli tudi v levi polovici zadnjice, bolečina pa se je širila po levem stegnu navzdol. Takoj jo je prešinilo, da je to morda išias, saj je podobne bolečine imela tudi njena pokojna mama.
Ker je bralk in bralcev, ki imajo težave s križem in išiasom, vse več, smo Barbaro Adlešič Žugelj, dr. med., spec. fizikalne in rehabilitacijske medicine, zaposleno v Termah Dolenjske Toplice, vprašali, kako bolezen zdravimo in na kakšen način preprečujemo. »Z bolečino v križu se vsaj enkrat v življenju sreča vsaj 80 odstotkov ljudi in je glede na statistične podatke NIJZ v Sloveniji najpogostejši vzrok bolniške odsotnosti, delovne invalidnosti in prezgodnje upokojitve,« je začela. Bolečina in zmanjšana funkcija gibanja sta posledično povezani s težavami pri opravljanju vsakodnevnih opravil, spremembami v duševnem zdravju, socialnem funkcioniranju in zmanjšanjem kakovosti življenja. »Bolnika osebni zdravnik glede na klinično sliko usmeri k ustreznemu specialistu. Zelo pogosto je to specialist fizikalne in rehabilitacijske medicine oziroma fiziater, ki lahko načrtuje diagnostiko, zdravljenje in rehabilitacijo.«
Na vprašanja o oskrbi na domu odgovarja delovna terapevtka Petra Boh
Dobro je vedetijulij '25Zdravje Oskrba
OSKRBA V POLETNI VROČINI
V strahu pred prvim vročinskim valom se je na nas obrnila bralka, ki sprašuje, kako naj svoji mami, ki je zaradi možganskega tumorja ves čas vezana na posteljo, zagotovi kar se da kakovostno življenje. Zaradi motnje govora ji težko pove, kako poletna vročina vpliva na njeno počutje.
V poletni vročini je treba posebno skrb nameniti starejšim ljudem, saj so le-ti dovzetnejši za dehidracijo, poslabšajo se jim lahko tudi druga bolezenska stanja, posamezniki z nevrološkimi boleznimi pa imajo še večje težave z uravnavanjem telesne temperature. Običajno imajo oslabljen občutek za žejo, zato jim je treba zagotoviti zadostne količine tekočin. Te naj bo od 1,5 do dva litra dnevno, pri čemer je treba upoštevati omejitve pri bolnikih s srčnim popuščanjem. Mami večkrat dnevno ponudite vodo ali pa nesladkan čaj, ki naj bo ohlajen na sobno temperaturo. Odsvetujem pa zelo mrzle ali gazirane pijače, enako tudi alkohol.
-
V poletni vročini se radi ohladimo v morju, jezerih ali bazenih. Ohladitev je prijetna, žal pa kopanje lahko povzroči tudi nekatere zdravstvene težave. Med pogostejšimi, a neprijetnimi in pogosto bolečimi so težave z ušesi.
Tanka zaščitna plast ušesnega masla, ki pokriva kožo zunanjega sluhovoda, varuje sluhovod pred škodljivimi mikroorganizmi, nečistočami in izsušitvijo. Izločki lojnic, ki so v zunanji tretjini sluhovoda in so glavna sestavina ušesnega masla, kožo mastijo in tako ovirajo njen neposredni stik z vlago. Ušesnega masla zato ne smemo pretirano odstranjevati, čistiti ali mehčati, saj lahko v tem primeru pride do vnetja sluhovoda. Z odstranjevanjem maščob se spremeni tudi pH kože, ki ji ušesno maslo zagotavlja naravno kislost in zaščito. Ušesne paličice tu lahko naredijo več škode kot koristi, prav tako je nepotrebno izdatno umivanje ušes. Izgubo zaščitnega sloja ušesnega masla lahko povzroči tudi kopanje, potapljanje ali plavanje v morski ali sladki vodi, še več težav pa lahko zunanjemu sluhovodu povzroča voda v kloriranih bazenih, ki dodatno izsušuje in draži kožo.
Slušni aparati, voda in potenje
Slušni aparati so načeloma odporni proti vodi, krajši stik z vodo, kot je prhanje, še ne pomeni uničenja aparata. Nekatere lahko nosite tudi na dežju ali jadranju – vendar jih pri plavanju obvezno snemite. Dolgotrajnejša izpostavljenost vodi je lahko težava, saj pride do korozije in posledično okvare na aparatu, še zlasti to velja za slano vodo. Poskrbite, da boste na plaži slušni aparat odložili v primerno škatlico, v kateri bo zaščiten, in da ga boste seveda našli, ko boste prišli iz vode.
Na srečo je večina slušnih aparatov odpornih proti potu, čeprav vam še posebej pri športnih dejavnostih priporočamo, da nosite trak na glavi. Za dolgoročno optimalno delovanje slušnih aparatov pa svetujemo uporabo sušilne naprave, ki bo vaš aparat posušila že v nekaj urah. Pa tudi zelo priročna je za potovanja in počitnice, ker se napaja z napajalnim kablom USB.
Zdravo ožilje zniža tveganje za demenco
ZDRAVJE
Novejše raziskave kažejo, da lahko vzdrževanje zdravega žilnega sistema v starejših letih bistveno zniža tveganje za pojav demence pred 80. letom starosti. Raziskovalci ocenjujejo, da je odstotek novih primerov demence povezan z dejavniki tveganja za bolezni žilnega sistema.
Rezultati kažejo, da je mogoče 22 do 44 odstotkov diagnosticiranja demence pri 80 letih pripisati slabemu zdravju žilnega sistema pred 74. letom starosti. Te ugotovitve povečujejo pomen zgodnjega odkrivanja dejavnikov tveganja za bolezni žil in preventive, kot sta promocija fizične aktivnosti in skrb za zdravo telesno težo v srednjem obdobju življenja, ugotavljajo raziskovalci Bloombergove šole javnega zdravja Univerze Johns Hopkins v ameriškem Baltimoru.
-
Z izrazom kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB) označujemo kronično vnetje bronhijev in emfizem – izgubo elastičnosti in povečanje pljučnih mešičkov. Značilen simptom je predvsem hitra zadihanost. Bolezen je postala že četrti najpogostejši vzrok smrti. Predstavljamo trimesečni program prehranske prve pomoči pri tej bolezni.
KOPB najpogosteje prizadene starejše. Poslabša se zlasti presnova težko presnovljivih beljakovin. Potrebujemo od tri do pet ur, da jih prebavila razgradijo na aminokisline, teh pa potem na celični ravni v vsaj 52 odstotkih ne izkoristimo, pač pa razgradimo na dušične odpadke, ki zelo obremenjujejo jetra in ledvice. Pljuča in druga izločala bi bilo treba okrepiti, za kar so potrebne beljakovine. Edina vrsta beljakovin, ki presegajo obe presnovni težavi beljakovin, so aminokisline tipa OKA: v 23 minutah se absorbirajo v kri brez obremenjevanja prebavil, na celični ravni pa se izkoristijo skoraj v celoti (99-odstotno) in skorajda ne ustvarjajo obremenjujočih dušičnih odpadkov. Zato je regeneracija starejših in bolnikov z njimi zelo učinkovita. To velja tudi za bolnike s KOPB. Na spletni strani www.iztokostan.com je več pričevanj oseb s KOPB, ki so si pomagale z OKA in drugimi dopolnili.
