Zdravje
Nega slušnih aparatov v poletni vročini
Če nosite ušesni slušni aparat, ga pri močnem potenju večkrat dnevno vzemite iz ušesa in obrišite. Pri zaušesnem večkrat prepihajte cevko s pumpico. Ponoči aparat shranjujte v škatlici skupaj s tabletami za sušenje. Za dodatno sušenje priporočamo napravo Dry & Go, ki je primerna tudi za potovanja, saj je majhna in se polni prek USB ter temeljito osuši aparat. Aparat vedno shranjujte v namenski škatlici; ne zavijajte ga v brisačo in ne puščajte na ležalniku. Škatlico postavite na varno mesto.
-
Zdravje
Rak sečnega mehurja je po pogostosti takoj za rakom prostate, približno dve tretjini bolnikov so moški. Ker sodi na intimno področje, o njem v javnosti redkeje govorimo, opažajo urologi. Hkrati pa številni bolniki dokazujejo, da je po zahtevnem zdravljenju mogoče živeti kakovostno in aktivno življenje.
Večjo verjetnost, da zbolijo, imajo tisti, ki so kadarkoli kadili, in tisti, ki so bili na delovnem mestu izpostavljeni kancerogenom, denimo da so delali v usnjarski industriji, lakirnici ipd. Seveda pa moramo biti na spremembe v telesu pozorni prav vsi. Najpomembnejši opozorilni znak je rdečkasto obarvan urin. Če ga opazite, nikar ne odlašajte z obiskom zdravnika. Ko je rak še v površinski plasti in se ne vrašča v mišico, je namreč zdravljenje manj zahtevno in bolj učinkovito, je poudaril urolog doc. dr. Simon Hawlina s Kliničnega oddelka za urologijo UKC Ljubljana. Ob tem je dodal, da rak sečnega mehurja ni povezan s pogostimi vnetji sečil ali ledvično boleznijo.
Gibanje in druženje za boljše počutje
Zdravje
Za boljše zdravje niso vedno potrebni dragi pripomočki ali zahtevni športni programi. Dovolj je že pol ure gibanja na dan, nekaj svežega zraka in dobra družba. To dokazuje Društvo Šola zdravja, ki vse našteto spodbuja že od leta 2009, poleg tega pa povezuje na tisoče ljudi po vsej Sloveniji. Njihov zaščitni znak so oranžne majice in jutranja telovadba, ki je postala nepogrešljiv del vsakdana mnogih starejših.
Temeljno vodilo Šole zdravja je preprosto: nikoli ni prepozno, da naredimo nekaj dobrega zase, pravi predsednica društva Zdenka Kavčič. Najprej je razložila, kako pravzaprav poteka običajna jutranja vadba 1000 gibov, ki temelji na metodi ruskega zdravnika Nikolaja Grišina. »Skupine se zberejo vsak delovni dan na prostem, običajno se vadba začne ob 7.30 in traja približno pol ure. Vključuje 51 preprostih vaj, s katerimi razgibamo celotno telo. Začnemo z dvominutnim tekom na mestu, nato naredimo krog, se primemo za roke, si pogledamo v oči in...
Kako odpraviti glivice na nohtih
Glivične okužbe nohtov sodijo med najpogostejše težave kože in nohtov. Običajno ne predstavljajo resne zdravstvene nevarnosti, povzročajo pa neprijetne simptome in estetske težave, brez ustreznega ukrepanja pa se tudi širijo. Če ukrepamo pravočasno, jih je mogoče uspešno preprečevati in zdraviti.
Povzročajo jih mikroskopske glive, ki najbolje uspevajo v toplem in vlažnem okolju. Pogosto se razvijejo na stopalih, predvsem med prsti, kjer se zadržujeta vlaga in toplota, in na nohtih. Okužimo se lahko v javnih bazenih, savnah in garderobah ali prek okuženih površin in predmetov. Tveganje za razvoj glivic povečujejo pretirano potenje stopal, nošenje neprepustne obutve, manjše poškodbe kože ali nohtov ter oslabljen imunski sistem. Preprečevanje glivičnih okužb je enostavnejše kot njihovo zdravljenje. Stopala vsakodnevno umivamo in temeljito osušimo, predvsem med prsti, redno menjamo nogavice in izbiramo materiale, ki dobro odvajajo vlago, nosimo zračno obutev in jo redno zračimo.
Počitnice kot čas zase, da ohranimo notranje ravnovesje
PSIHOLOGIJA
Prihaja čas počitnic, ki ga večina ljudi težko pričakuje celo leto. Glede na obdobje, v katerem smo, si oddih slikamo v raznolikih barvah, z različnimi aktivnostmi, in tudi finančni vložki, ki smo jih pripravljeni nameniti za oddih, se razlikujejo.
V zrelih letih ali tik pred upokojitvijo se poletni oddih pogosto ne začne na plaži ali v gorah, ampak v mislih in v tihem notranjem dogovoru s samim seboj, ali si sploh dovolimo, da je ta čas res naš? Velikokrat se počitnice skoraj neopazno spremenijo v podaljšek vsakdanjih obveznosti, v pomoč pri varstvu vnukov ali v občutek, da moramo biti vedno na voljo, koristni in vključeni, čeprav smo si morda želeli nekaj povsem drugega. Sanjali smo o miru, spremembi ritma, oddihu od vsega, kar nas doma zaposluje. Prav tu se začne pomembno vprašanje, ki ni organizacijsko, ampak čustveno: kako si sploh dovoliti pravi oddih, brez občutka krivde in brez nenehnega prilagajanja drugim?
-
ZDRAVJE
Ko so se rodile naše prababice in pradedje, je bila povprečna življenjska doba komaj 50 let. Danes otrok, rojen v Sloveniji, upravičeno pričakuje, da bo videl 22. stoletje. A tu se zgodba šele začenja. Znanost namreč trdi, da prvi človek, ki bo dočakal dvesto let, že hodi med nami. Vprašanje ni več, ali lahko premaknemo meje staranja, ampak predvsem, kako tudi v pozni starosti kakovostno živeti.
O tem, kako ostati telesno in umsko čim dlje zdrav, smo se pogovarjali z Marijo Lucijo Antolič, dr. med., specialistko medicine dela, prometa in športa, ki je ena od zdravnic v zasebni zdravstveni ustanovi EPIK, prvi slovenski kliniki za dolgoživost. »Na naši kliniki v Kranju se ukvarjamo z zdravstveno obravnavo, ki temelji na sodobni znanosti. Predvsem na preventivni in prediktivni medicini, to pomeni, da z naprednimi preiskavami iščemo zgodnje znake bolezni, še preden se pojavijo simptomi.
Hitra digitalna komunikacija pomeni diskriminacijo starejših
Ob mednarodnem dnevu ozaveščanja o nasilju nad starejšimi, ki ga obeležujemo 15. junija, Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije (Zbornica – Zveza) opozarja na sistemsko nasilje nad starejšimi.
Nasilje nad starejšimi se kaže v različnih oblikah. Na eni strani prihaja v medosebnih odnosih do fizičnega, čustvenega, ekonomsko/finančnega nasilja, celo do spolnih zlorab ter zanemarjanja in socialna izolacija. Žrtve se poleg drugih posledic soočajo še z večjo pojavnostjo depresije, hospitalizacij in prezgodnje smrti.
-
Dobro počutjejunij '26Zdravje Prehrana
Prehrana
Nasvetov o prehrani še nikoli ni bilo toliko in hkrati še nikoli niso bili tako nasprotujoči. En dan je superživilo na naslovnicah, naslednji dan je isti izdelek na seznamu prepovedanih. Zato so dogodki, na katerih strokovnjaki razblinjajo dvome, zelo pomembni.
Tako je bilo na večeru Fakultete za vede o zdravju Univerze na Primorskem na temo Prehrana – med znanostjo, mnenji in miti, na katerem je izr. prof. dr. Nina Mohorko, biokemičarka in doktorica znanosti, govorila o razkrinkavanju mitov, ki nam krojijo krožnik, ter praktičnih namigih, kako prepoznati verodostojne informacije. Kot pravi, obstaja močna povezava med prehrano in možgani. »Največ energije potrebujemo za delovanje možganov, saj so zelo kompleksen del našega telesa. V možganih imamo mehanizem, ki usmerja, koliko energije moramo vnesti v telo za njegovo vzdrževanje in gibanje. To je homeostatski sistem. Imamo pa tudi hedonistični sistem, zaradi katerega hrano zaužijemo, tudi če nismo več lačni. Težava sodobnega sveta je, da smo nenehno priklopljeni na neki vir energije, torej konzumiranje hrane, posledica pa je debelost. Tolažimo se s hrano, česar v preteklosti niso poznali.«
Na zdravstvena vprašanja odgovarja zdravnica internistka prim. Tatjana Erjavec
Dobro je vedetijunij '26Zdravje
PREVENTIVNO JEMANJE ASPIRINA
84-letna gospa je pred dvajsetimi leti začela preventivno jemati aspirin. Pred petimi leti so na ultrazvoku vratnih arterij ugotovili, da ima 60-odstotno zožitev, in ji predpisali jemanje statinov. Pred mesecem je opazila večjo podkožno krvavitev po manjšem udarcu, kasneje krvavitev pri umivanju zob, pred desetimi dnevi pa močnejšo krvavitev iz nosu. Prenehala je jemati aspirin. Sprašuje, kaj naj stori zdaj. Ni prebolela srčnega infarkta ali možganske kapi in nima bolezni arterij nog. Njen krvni tlak je normalen, sladkorne bolezni nima, prehranjuje se zdravo, vsak dan telovadi in hodi.
-
ZDRAVJE
Zaprtost je pogosta težava, ki lahko močno vpliva na počutje in kakovost življenja. Včasih jo olajša sprememba življenjskega sloga, sicer si pomagamo z odvajali.
Zaprtost je povezana z delovanjem črevesnih mišic, živčnim sistemom, zgradbo črevesja ali prebavo hrane. Nanjo vplivajo nekatera živila, bakterije v črevesju, pomanjkanje prebavnih encimov ali žolčnih kislin, pa tudi stres, psihološki dejavniki, namerno zadrževanje blata, nosečnost ter nekatera zdravila, ki upočasnijo gibanje črevesja.
