Zdravje
Laktozna intoleranca ni alergija na mleko
ZDRAVJE
Ob ponavljajočih se trebušnih težavah običajno ne pomislimo, da je zanje morda kriva intoleranca na laktozo. Bolečine, napihnjenost, driska in druge neprijetnosti se namreč pojavijo šele nekaj ur po zaužitju mleka ali mlečnih izdelkov. A kot pravi naš sogovornik, je laktozna intoleranca pogost gastroenterološki in tudi splošni medicinski problem.
V medicini toleranca pomeni sposobnost organizma, da brez (večjih) negativnih posledic prenaša določene snovi. Če smo torej intolerantni oziroma netolerantni na laktozo, to je mlečni sladkor, prisoten le v mleku, nam telo približno pol ure do dve uri, včasih pa celo pet do sedem ur po zaužitju to pokaže s tipičnimi težavami. To so trebušne bolečine, napihnjenost, vetrovi, driska, mehko blato, glasno pretakanje tekočine po črevesju in v nekaterih primerih (zlasti pri otrocih) tudi slabost in bruhanje, redko se pojavi celo zaprtje, pripoveduje ...
Spirulina – najbogatejše naravno živilo
Če nam ne uspe užiti priporočenih petih porcij sadja in zelenjave na dan, si lahko pomagamo z rednim uživanjem spiruline. Trije grami (šest tablet) spiruline namreč vsebujejo več antioksidantov kot priporočenih pet dnevnih porcij sadja in zelenjave. Spirulina vsebuje kar dvanajst vitaminov in prav toliko rudnin.
S trigramskim odmerkom dobimo veliko vitamina B12 (320 odstotkov dnevnih potreb), za pravilno absorpcijo kalcija bistvenega vitamina K (83 odstotkov), izjemne količine provitamina A (551 odstotkov). Spirulina vsebuje tudi vlaknine, ki so bistvene za črevesje in jih običajno užijemo premalo, pa dolgoverižne omega-3-maščobne kisline, vse esencialne aminokisline, gradnike beljakovin, in mnoge druge snovi, pomembne za vzdrževanje zdravja.
Preprečimo vetrove in napenjanje
O teh težavah se ne govori veliko, čeprav so ena najpogostejših zdravstvenih težav, ki pogosto vplivajo na slabšo kakovost življenja številnih ljudi.
Normalno povprečen človek izloča pline šest- do 14-krat dnevno, določeni lahko tudi do 25-krat dnevno. Gre za naraven prebavni proces, ki pa lahko ob določenih okoliščinah povzroča nelagodje in slabo počutje. Glavna težava je zmes plinov, ki nastane pri bakterijski razgradnji hrane v debelem črevesu. Le-to je polno bakterij, kvasovk in gliv, ki razgrajujejo hrano, ki je tanko črevo ne prebavi, predvsem različne oblike ogljikovih hidratov. Fermentacija ogljikovih hidratov v debelem črevesu vodi do nastajanja plinov. Tak primer je laktoza, ki je glavni ogljikov hidrat v mlečnih izdelkih. Pomanjkanje encima laktaze lahko povzroči čezmerno nastajanje plinov v črevesju in drisko. Drug primer so neprebavljivi oligosaharidi, ki jih je veliko v fižolu oziroma stročnicah.
Na zdravstvena vprašanja odgovarja zdravnica internistka prim. Tatjana Erjavec
Dobro je vedetiapril '25Zdravje
OSTEOPOROZA
Osemdesetletna bralka sprašuje, kako je mogoče, da se je pri njej razvila osteoporoza, čeprav se je vse življenje gibala, veliko hodila in fizično delala ter uživala zdravo domačo hrano.
Ker imam zelo malo podatkov, bom pisala o splošnih vzrokih za nastanek osteoporoze. Upam, da bo bralka iz napisanega lahko izluščila, zakaj se je pri njej pojavila. Predvidevam, da je bila osteoporoza odkrita ob rentgenskem slikanju hrbtenice, verjetno zaradi bolečin. Bolečina je pogosto posledica degenerativnih sprememb. Osteoporotični zlomi vretenc lahko nastanejo pri zelo majhnih obremenitvah hrbtenice (kihanju, kašljanju, nenadnih gibih …), sprožijo pa nenadne in hude bolečine. Pomembno je, da jih odkrijemo čim prej, saj danes poznamo veliko načinov zdravljenja, ki so uspešni, kadar so izvedeni pravočasno.
SLUH JE POMEMBEN ZA OHRANJANJE MISELNIH FUNKCIJ
S staranjem se naravno zmanjšuje občutljivost našega sluha, kar pomeni, da lahko težje slišimo visoke frekvence ali zaznamo šume v okolju. Težave s sluhom lahko privedejo do izolacije in zmanjšanja samozavesti, zato je pomembno, da se težave s sluhom pravočasno prepoznajo in obravnavajo. Redni pregledi sluha in uporaba slušnih aparatov, če so potrebni, omogočijo ohranjanje povezave z okolico, kar prispeva k bolj aktivnemu in zadovoljivemu življenju v zrelih letih.
Težave s sluhom pa so lahko povezane s povečanim tveganjem za razvoj demence. Sluh je ključnega pomena za ohranjanje miselnih funkcij, saj omogoča komunikacijo, učenje in duševno aktivnost. Reševanje težav s sluhom s slušnimi aparati lahko pomaga ohraniti možganske funkcije, zmanjša tveganje za socialno izolacijo in izboljša kakovost življenja, kar je še posebej pomembno pri starejših ljudeh.
-
Zakaj se moški redkeje odzivajo na program Svit
Rak debelega črevesa in danke je četrti najpogostejši rak pri ženskah in moških, a ga je mogoče ob zgodnjem odkrivanju preprečiti, če ga odkrijejo v začetni fazi, pa je povsem ozdravljiv. Pravočasnemu odkrivanju predrakavih in rakavih sprememb pri ljudeh, starih od 50 do 74 let, je namenjen presejalni program Svit. Marsikomu sodelovanje v programu celo reši življenje, saj se rak razvija tudi do deset let brez vidnih simptomov. Vendar se kar tretjina tistih, ki vsaki dve leti prejmejo vabilo, naj na pregled pošljejo vzorček blata, nanj ne odzove, opozarjajo na NIJZ. Med njimi je največ moških, še posebej tistih v starostni skupini med 50 in 55 let. Prikrito krvavitev v blatu odkrijejo pri približno petih odstotkih udeleženih, a le pri redkih gre v resnici za raka. Na kolonoskopiji lahko večino predrakavih sprememb in polipov uspešno odstranijo in tako preprečijo razvoj bolezni.
Ciljano odkrivanje ledvičnih bolezni
ZDRAVJE
Stalna utrujenost, brezvoljnost, pomanjkanje energije, nespečnost, srbenje kože, otekanje oči zjutraj in goleni proti večeru ter penjenje seča so znaki, da naše ledvice ne delujejo dobro.
To se lahko dogaja že dalj časa, saj okvara ledvic praviloma ne boli, vendar v telesu povzroča hude posledice, postopno napredujoče slabšanje ledvičnega delovanja vodi v kronično ledvično bolezen. Po drugi strani pa lahko z zgodnjim zdravljenjem zavremo napredovanje bolezni in preprečimo dokončno odpoved ledvic.
Dobro ustno zdravje pripomore k boljšemu splošnemu zdravju
V Zdravniški zbornici Slovenije poudarjajo, da dobro ustno zdravje pripomore k boljšemu splošnemu zdravju in podaljšuje življenje. Povezanost ustnega in splošnega zdravja se kaže v obeh smereh. Nekatere sistemske bolezni se s svojimi simptomi in znaki najprej izrazijo v ustni votlini. Velja tudi obratno, saj zdravje ustne votline vpliva tudi na nekatera druga bolezenska stanja.
Ob svetovnem dnevu ustnega zdravja, ki bo 20. marca, bodo člani zbornice ta teden v domovih za starejše občane izvajali delavnice ustne higiene. Potekale bodo v Črnučah, Bežigradu, Medvodah, Notranjih Goricah in Šiški ter na Bokalcah, Koleziji in Taboru.
Ste prepričani, da so vaše ledvice zdrave?
Ledvice so organ, brez katerega ne bi mogli živeti. Skrbijo za ravnovesje tekočin, elektrolitov, za odstranjevanje odvečnih snovi iz telesa in še za mnogo več. Zdravje ledvic je ključno za celotno telo, zato je zelo pomembno, da preverite, v kakšnem stanju so. K temu vabi tudi letošnji Svetovni dan ledvic, ki bo 13. marca in nosi slogan: »BREZ LEDVIC SI FUL DRUGAČEN – ali si prepričan, da so tvoje ledvice OK?«
Bolniki z ledvičnimi boleznimi imajo bistveno krajšo življenjsko dobo kot njihovi vrstniki, pogosteje in prej zbolijo za srčno-žilnimi boleznimi, kot so možganska kap ali srčni infarkt, in pogosteje zbolijo za malignimi boleznimi ter težkimi okužbami. Več kot deset odstotkov ljudi pri nas že ima kronično ledvično bolezen (KLB), ki dolgo poteka prikrito in do takrat, ko jo odkrijejo. že naredi veliko škode v telesu. Bolezni ne moremo pozdraviti, lahko pa zdravniki z zdravili upočasnijo njeno napredovanje in preprečijo dokončno odpoved ledvic - če je le pravočasno odkrita. Za preiskavo se dogovorite pri osebnem zdravniku ali se odzovite na povabilo na pregled v referenčni ambulanti, kjer bodo letos pričeli s ciljanim iskanjem ledvičnih bolezni.
Razvojni lok človeka in njegovih možganov
Slovensko društvo za nevroznanost SiNAPSA od 11. do 14. marca prireja Teden možganov, ki letos poteka pod naslovom Metamorfoze. Na predavanjih, delavnicah in kinematografskih predstavah se udeleženci posvečajo razvojnim mejnikom, učenju ter ohranjanju veščin in spretnosti, spreminjanju navad ter tudi kognitivnemu upadu in spopadanju z izzivi starosti.
V torek so predavanja namenjena raziskovanju psihološkega razvoja otrok in mladostnikov pod vplivom digitalne tehnologije in pomanjkanja spanja. V sredo, 12. marca, bodo obeležili 10. slovenski dan možganov. Prvič bodo na nevroznanstvenem turnirju pokazali družabno igro, ki so jo v društvu SiNAPSA oblikovali za spodbudo zabavnega učenja o možganih in je križanec med igrami Človek ne jezi se, Activity in Kviz. Brezplačni komplet igre in knjižice lahko naročite na spletišču zdravaglava.si
