Zdravje
Kako poteka prvi pregled sluha
Če še niste bili na pregledu sluha, brez skrbi – postopek je preprost in neboleč. Pri specialistu ORL najprej pregledajo ušesa, nos in grlo, nato pa po potrebi opravijo dodatne meritve. Najpogostejša je avdiometrija. V tihi kabini prek slušalk poslušate zvoke različnih frekvenc in s pritiskom na gumb označite, kdaj jih slišite. Pogosto se opravi tudi timpanometrija, s katero je mogoče preveriti delovanje srednjega ušesa. Na podlagi rezultatov zdravnik oceni sluh in po potrebi predlaga nadaljnje rešitve, na primer preizkus slušnih aparatov.
Vsakdanja skrb za osebo z demenco
PRILOGA
Demenca ni le bolezen spomina. Gre za postopno upadanje kognitivnih sposobnosti, ki vpliva na razmišljanje, razumevanje, orientacijo, govor in vedenje. Zaradi teh sprememb postane sporazumevanje z ljudmi z demenco zahtevno in za svojce včasih tudi čustveno naporno.
Prav način komunikacije pomembno vpliva na njihovo počutje, občutek varnosti in kakovost vsakdanjega življenja. Ključno je zavedanje, da ti ljudje sveta ne doživljajo več tako kot mi. Kar se zdi nam nelogično ali nerazumno, je zanje lahko povsem resnično. Zato sporazumevanje ne temelji na popravljanju ali prepričevanju, temveč na razumevanju, potrpežljivosti in prilagajanju.
PRILOGA Kam po nasvet in podporo
PRILOGA
SPOMINČICA – ALZHEIMER SLOVENIJA, slovensko združenje za pomoč pri demenci
Luize Pesjakove ulica 9, Ljubljana, tel. št.: 01 256 51 11, e-pošta: info@spomincica.si, splet: www.spomincica.si
Spominčica – Alzheimer Slovenija je prostovoljno, nepridobitno strokovno združenje, ki zagotavlja strokovno in učinkovito pomoč osebam z demenco, pa tudi njihovim svojcem in skrbnikom. Spominčico najdemo v Ljubljani, Novi Gorici, Novem mestu, Kopru, Mariboru (2), Ormožu, Ljutomeru, Rogaški Slatini, Škofji Loki, Ivančni Gorici, Domžalah in Tolminu.
PRILOGA Zdravstvena pomoč na domu
PRILOGA
Ko se bolnik vrne iz bolnišnice, ko kronični bolnik ali invalid potrebuje strokovno zdravstveno pomoč ali ko mama z novorojenčkom odide iz porodnišnice, na dom pride patronažna medicinska sestra.
Patronažno varstvo je v bistvu most med zdravstvenim sistemom v ambulanti ali bolnišnici in domačim okoljem. Namenjeno je ljudem, ki potrebujejo strokovno zdravstveno nego na domu. »Patronažna služba ima zelo pomembno vlogo. Zagotavlja zdravstveno nego najbolj ranljivim, zmanjšuje potrebo po hospitalizacijah, razbremenjuje zdravstvene ustanove, krepi samostojnost bolnikov, podpira družine in svojce, omogoča zgodnje prepoznavanje zdravstvenih težav, predvsem izboljšuje kakovost življenja bolnih in invalidnih v domačem okolju.
Pravice po zakonu o dolgotrajni oskrbi
PRILOGA
Dolgotrajna oskrba je namenjena vsem po dopolnjenem 18. letu starosti, ki so zaradi bolezni, poškodb, starostne oslabelosti, invalidnosti ali pomanjkanja oziroma izgube intelektualnih sposobnosti odvisni od pomoči drugih oseb. Dostop do nekaterih storitev je zaradi pomanjkanja kadrov v sociali in zdravstvu še precej omejen, a sčasoma naj bi se razvila široka podporna mreža, ki bo v pomoč zlasti ljudem, ki živijo doma.
Pogoji za upravičenost do brezplačnih storitev po zakonu o dolgotrajni oskrbi zaradi zdravstvenega stanja so:
Vstopne točke za dolgotrajno oskrbo
Priloga / seznam
Vstopne točke so urejene na 16 območnih enotah centrov za socialno delo (CSD). Navajamo jih po abecednem redu, dodani so naslovi in elektronski naslovi za oddajo vlog.
CSD Celje, Opekarniška cesta 15a, 3000 Celje
(za enote CSD: Celje, Laško, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah)
tel. št: 03 757 65 40, 03 757 65 01,
e-pošta: do.csdcelje@gov.siCSD Dolenjska in Bela krajina, Resslova ulica 7b, 8000 Novo mesto
(za enote CSD: Črnomelj, Metlika, Novo mesto, Trebnje)
tel. št.: 07 393 26 78,
e-pošta: dolgotrajna.csddolbk@gov.siPRILOGA Negovanje v domačem okolju
Priloga
Negovanje pomeni pomoč starejšemu ali bolnemu pri vsakodnevnih opravilih ter spoštovanje, potrpežljivost, človeško bližino, varnost, ohranjanje dostojanstva in sprejetosti. Pri tem človeka spodbujamo k ohranjanju samostojnosti ter upoštevamo njegove potrebe in avtonomijo.
Domače okolje naj bo urejeno tako, da zagotovimo varnost družinskega člana, neodvisnost, boljše počutje in lažje negovanje. Upoštevajmo tudi njegove želje.
Prilagoditev domačega okolja. Soba naj bo v bližini kopalnice in stranišča. Če je mogoče, naj ima razgled na okolico. Soba ne sme biti prenatrpana s pohištvom ali navlako, saj mora biti dovolj prostora za nemoteno gibanje. Kadar je svojec težko gibljiv ali negibljiv, mu priskrbimo električno negovalno posteljo s stranskima varovalnima posteljnima ograjicama in trapezom. Postavimo jo tako, da je dostopna s treh strani. Električno negovalno posteljo ter druge medicinske tehnične pripomočke si brezplačno lahko sposodimo v specializiranih trgovinah. Za izposojo potrebujemo zdravstveno kartico in naročilnico za medicinske tehnične pripomočke, ki jo izda osebni zdravnik.
-
ZDRAVJE
Gluhost ali huda naglušnost je po oceni Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) ena najtežjih invalidnosti. Pogosto prevladuje mnenje, da je naglušnost običajna spremljevalka starosti in da je edina rešitev slušni aparat. Na srečo pa obstajajo tudi druge možnosti, kot je vstavitev polževega vsadka.
Kako je mogoče naglušnost vsaj malo olajšati, smo se pogovarjali z Darko Erklavec, članico medobčinskega društva za Gorenjsko Auris Kranj, ki je tudi voditeljica skupine društva za samopomoč in uporabnica polževega vsadka: »Naglušna sem od otroštva in z leti se je naglušnost stopnjevala do točke, ko mi slušna aparata nista več pomagala. Služba je zame postala zelo stresna, saj sem bila ves čas v stiku z ljudmi. Tudi z vnučki se nisem mogla sporazumevati. Ob obisku slušnega centra sem prvič slišala za polžev vsadek. Sprva sem zmotno mislila, da je to le za povsem gluhe in za mlajše. Odločitev za polžev vsadek je bila resnično prava, slišim in razumem neprimerno več kot prej, s čimer se je kakovost mojega življenja močno izboljšala.«
-
PRILOGA
Znakov, ki nakazujejo, da starejši ne more več varno živeti doma brez pomoči, je več, denimo opuščanje osebne higiene ali izguba telesne teže, kar pomeni, da ne uživa dovolj hrane ali da si je sploh ne pripravlja. Zmedenost in slabo počutje sta lahko posledica nerednega ali nepravilnega jemanja zdravil; pozabljanje dogovorjenih obveznosti in opuščanje vsakodnevnih opravil lahko kažeta na pešanje umskih sposobnosti, zato je pomembno, da zdravnik čim prej preveri, ali gre za resne zdravstvene težave.
-
København postavlja standarde trajnostnega turizma
Danska prestolnica je predstavila nov model nagrajevanja turistov, imenovan CopenPay. Gre za preprost, a učinkovit koncept: obiskovalci so nagrajeni za dejanja, ki pozitivno prispevajo k mestu in skupnosti. Kako to deluje v praksi? V Københavnu lahko turisti »plačajo« z dejavnostmi, kot so pobiranje odpadkov ob kanalih ali prihod do kulturnih znamenitosti s kolesom ali javnim prevozom. V zameno prejmejo ugodnosti, od brezplačnih vstopov v muzeje in galerije do drugih doživetij v mestu.