Zdravje
Na zdravstvena vprašanja odgovarja zdravnica internistka prim. Tatjana Erjavec
Dobro je vedetiseptember '26Zdravje
PO PREBOLELI MOŽGANSKI KAPI
Leto in pol po preboleli možganski kapi je bilo okrevanje pri 63-letni bralki razmeroma uspešno. Malo je še nespretna z desno roko, vendar hodi samostojno, brez pripomočkov. Sposobnost govora pa se je žal izboljšala le malo. Sicer jih razume, vendar največkrat ne najde besede, zato postane živčna. Ne mara obiskov in ne hodi iz stanovanja. Obiskovala je logopedinjo, vendar doma ni hotela izvajati priporočenih vaj, zato so terapijo ukinili. Kaj še lahko storijo?
-
S staranjem moč srca peša. Tako kot druge mišice bi za regeneracijo potrebovalo aminokisline – gradnike beljakovin –, a ostareli organizem jih iz hrane ne zmore dobiti dovolj.
Beljakovine namreč težje presnavljamo: prebavljamo jih od tri do pet ur, na celični ravni pa se vsaj 52 odstotkov aminokislin pretvori v obremenjujoče toksične dušikove odpadke. Edino živilo, ki rešuje obe težavi, je optimalna kombinacija aminokislin OKA: aminokisline preidejo v kri v vsega 23 minutah, na celični ravni pa tvorijo zanemarljivo malo odpadkov (en odstotek).
-
Dobro počutjeseptember '26Zdravje
Spanje je eden od stebrov zdravja. Medtem se telo obnavlja, možgani urejajo informacije, utrjujejo spomine in uravnavajo številne pomembne telesne procese.
Motnje spanja so pogoste in se lahko kažejo kot težave z uspavanjem, pogosto prebujanje, prezgodnje jutranje prebujanje ali občutek, da spanec ni dovolj kakovosten.
Pomembno vlogo pri spanju ima hormon melatonin, ki ga tvorijo možgani. Njegova naloga ni, da nas preprosto uspava, temveč da telesu sporoča, kdaj je noč in čas za počitek, ter tako sodeluje pri uravnavanju cirkadianega ritma oziroma 24-urnega ritma budnosti in spanja. Njegovo izločanje se začne povečevati v večernih urah, ko se stemni, s tem pa pomaga uskladiti notranjo biološko uro s ciklom dneva in noči. Svetloba, ki jo zaznavajo oči, vpliva na biološko uro v možganih in zavira izločanje melatonina. Ko se zvečeri in se svetloba zmanjša, se njegovo izločanje poveča. Zato lahko močna svetloba zvečer, dolgotrajna uporaba zaslonov ali nepravilen ritem spanja otežijo naravni prehod v nočni počitek. Nasprotno pa je zadostna dnevna svetloba pomemben signal za pravilno nastavitev notranje biološke ure.
Požirek vode ob tableti je premalo
Visoke temperature povečujejo izgubo tekočine, zato je v vročih dneh še posebej pomembno skrbeti, da bo telo ves dan dovolj preskrbljeno s tekočino. Na to morajo biti pozorni predvsem starejši, kronični bolniki in ljudje, ki redno jemljejo zdravila. Nekatera zdravila namreč lahko povečajo izgubo tekočine ali vplivajo na sposobnost telesa, da se prilagaja vročini.
Posebno previdnost je treba nameniti zdravilom, ki vplivajo na ravnovesje tekočin v telesu. Med najbolj značilnimi so diuretiki, ki povečujejo izločanje urina in se med drugim uporabljajo pri povišanem krvnem tlaku, srčnem popuščanju in zastajanju tekočine. Zaradi njihovega delovanja se lahko ob vročini, močnem potenju ali drugih izgubah tekočine poveča tveganje za dehidracijo in motnje ravnovesja elektrolitov, opozarja Lekarniška zbornica Slovenije. Na odziv organizma na vročino lahko vplivajo tudi zdravila za uravnavanje krvnega tlaka, zdravila, ki vplivajo na znojenje, ter zdravila, katerih neželeni učinki lahko vključujejo bruhanje ali drisko in tako dodatno povečajo izgubo tekočine.
Vročina vpliva tudi na razpoloženje in miselne sposobnosti
Med vročinskim valom Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) svetuje pitje dovolj tekočine, uživanje lahke hrane in ustrezno zračenje prostorov ponoči oziroma v zgodnjih jutranjih urah. Priporočljivo je prostore hladiti s klimatskimi napravami, vendar razlika med zunanjo in med notranjo temperaturo ne sme biti prevelika, Če te možnosti nimamo, se je dobro vsaj za kako uro umakniti v večje trgovske centre, knjižnice ali hlajene telovadnice. Vendar pa gibanje na prostem ni priporočljivo med 10. in 18. uro.
-
Zdravje
Babica je spekla svojo znamenito orehovo potico, dedek pa je v trgovini kupil vnukovo najljubšo čokolado. Oba želita otroku pokazati ljubezen in ga malo razvajati. Toda pri otroku z alergijo na hrano se lahko dobronamerna pozornost hitro spremeni v zdravstveno tveganje. Zato se vse več starih staršev sprašuje, kako ravnati, ko čuvajo vnuka, ki ne sme jesti določenih živil.
Alergije so v zadnjih desetletjih postale pomemben zdravstveni izziv sodobne družbe. Po besedah kliničnega dietetika dr. Tomaža Poredoša, univ. dipl. ing. živ. teh., s Pediatrične klinike UKC Ljubljana se je njihovo naraščanje sicer nekoliko umirilo, vendar ima še vedno približno tretjina prebivalstva težave z različnimi alergijskimi boleznimi. Strokovnjaki opažajo rast kronične koprivnice in hudih alergijskih reakcij oziroma anafilaksij. Med pogostejšimi so alergije na arašide, prav tako je vse več alergij na meso sesalcev, ki jih povezujejo z ugrizi klopov. Raziskovalci pri nastanku alergij preučujejo tudi vplive okolja, sodobnega načina življenja in številnih snovi, ki jim je človek vsakodnevno izpostavljen. Pomembno vlogo ima že prehrana matere med nosečnostjo in zgodnjim razvojem otroka. Kljub številnim raziskavam pa vseh vzrokov za nastanek alergij še ne poznamo.
Na vprašanja o oskrbi na domu odgovarja delovna terapevtka Petra Boh
Dobro je vedetijulij '26Zdravje Oskrba
KAKO PREPREČITI PRELEŽANINE?
Na nas se je obrnila bralka, ki doma skrbi za svojo nepokretno mamo. Ker mama večino dneva preživi v postelji, je v zadnjem času v predelu križa in pet opazila rdečino. Skrbi jo, da bi se razvile preležanine. Zanima jo, kako jih lahko prepreči in na katere znake mora biti še posebno pozorna.
Preležanine so poškodbe kože in podkožnega tkiva, ki nastanejo zaradi dolgotrajnega pritiska na posamezne dele telesa. Najpogosteje se pojavijo pri ljudeh, ki večino časa preležijo ali presedijo v istem položaju in se ne morejo samostojno gibati. Običajno jih opazimo na križnici, petah, kolkih, gležnjih in komolcih.
Kako preprečiti težave z ušesi
Poleti se radi ohladimo v morju, jezerih ali bazenih. Čeprav je osvežitev prijetna, pa lahko kopanje povzroči tudi nekatere zdravstvene težave. Med pogostejšimi so prav težave z ušesi.
Tanka zaščitna plast ušesnega masla, ki pokriva kožo zunanjega sluhovoda, varuje sluhovod pred škodljivimi mikroorganizmi, nečistočami in izsušitvijo. Izločki lojnic, ki so v zunanji tretjini sluhovoda in so glavna sestavina ušesnega masla, kožo mastijo in tako ovirajo njen neposredni stik z vlago. Ušesnega masla zato ne smemo pretirano odstranjevati, čistiti ali mehčati, saj lahko to povzroči vnetje sluhovoda. Z odstranjevanjem maščob se spremeni tudi pH kože, ki ji ušesno maslo zagotavlja naravno kislost in zaščito. Ušesne paličice tu lahko naredijo več škode kot koristi, prav tako je nepotrebno izdatno umivanje ušes. Izgubo zaščitnega sloja ušesnega masla lahko povzroči tudi kopanje, potapljanje ali plavanje v morski ali sladki vodi, še več težav pa lahko zunanjemu sluhovodu nakoplje voda v kloriranih bazenih, ki dodatno izsušuje in draži kožo.
Kaj pomaga pri bolečinah v križu
Zdravje
Večina nekirurških metod in metod brez posega pri bolečini v križu ne pomaga, so ugotovili avstralski raziskovalci. Uporaba teh metod je pokazala le desetodstotno zmerno olajšanje bolečin.
Iz objave na portalu Medscape izhaja, da so raziskovalci v metaanalizo vključili 301 raziskavo, v katerih je bilo preizkušenih 56 različnih terapij in kombinacij terapij pri bolnikih z nespecifično bolečino v križu. Analiza se je osredotočila na prvo oceno po zdravljenju akutne bolečine (trajanje bolečine manj kot 12 tednov) in kronične bolečine.
Na zdravstvena vprašanja odgovarja zdravnica internistka prim. Tatjana Erjavec
Dobro je vedetijulij '26Zdravje
DODAJANJE MAGNEZIJA
Bralka je zaradi dolgotrajnega zaprtja začela jemati magnezijev citrat v odmerku 375 mg. Po enem mesecu uživanja je bilo odvajanje blata lažje. Počutila se je dobro, manj je bila utrujena, tudi krči v nogah so izginili. Pred kratkim je prebrala, da jemanje magnezija lahko povzroča motnje ritma srca ali celo nenadno smrt. Zanima jo, ali je njegovo dodajanje res tako nevarno.
Magnezij (Mg) je eden izmed ključnih elektrolitov, ki omogoča sproščanje mišic, sodeluje pri prenosu živčnih impulzov, vzdrževanju srčnega utripa in krvnega tlaka, pomemben je pri tvorbi kosti, sodeluje pri tvorbi energije iz hrane … Priporočen dnevni vnos je okoli 300 do 400 mg (več pri fizični aktivnosti, potenju, stresu …), kar lahko zagotovimo z mešano prehrano (oreški, stročnice, zelena listnata zelenjava, polnozrnata moka). V telesu obstajajo zelo natančni mehanizmi, ki zagotavljajo, da tako pomembnih elektrolitov ni ne preveč ne premalo. V obeh primerih namreč nastanejo motnje, ki škodujejo delovanju različnih organskih sistemov. Pri previsoki vrednosti magnezija se lahko pojavijo slabost, bruhanje, driska, oslabelost mišic, neredno bitje srca, nizek krvni tlak. Pri nizki vrednosti so prisotni krči, utrujenost, mravljinčenje, prebavne motnje in neredno bitje srca.
