Zdravje
Ko življenje ni več tako kot nekoč
Psihologija
Včasih se življenje ne spremeni naenkrat. Pogosteje sprememba pride tiho, skoraj neopazno. Najprej opazimo, da smo hitreje utrujeni in da potrebujemo več časa za opravila, ki so bila nekoč samoumevna. Potem pride bolezen, upokojitev, izguba partnerja ali selitev v manjše stanovanje. Kar je bilo nekoč vsakdanjik, naenkrat postane nekaj, česar nimamo več.
Marija je po moževi smrti ostala sama v hiši na robu mesta. Sprva je verjela, da bo zmogla vse kot prej, a je hiša postajala prevelika. Stopnice so jo utrujale, vrt ni bil več veselje, ampak skrb. Najtežje pa je bilo priznati, da se je življenje spremenilo. Ko se je preselila v oskrbovano stanovanje, je imela občutek, kot da pušča za sabo vse svoje življenje. Ne samo hiše, tudi spomine, navade, občutek doma. Prve mesece je sedela ob oknu in gledala ljudi na dvorišču, brez prave želje, da bi šla mednje. Zdelo se ji je, da je vsega pomembnega konec.
Izpostavljenost nočni svetlobi ogroža zdravje
Zdravje
Kako pogosto pred spanjem vzamete telefon in se spomnite, da modra svetloba moti vaš spanec, a kljub temu še naprej brskate po njem? To je slaba odločitev, saj vse več raziskav kaže, da že kratka podvrženost svetlobi ponoči škoduje zdravju.
V zadnjih letih so raziskave povezale izpostavljenost nočni svetlobi z motnjami spanja ter negativnimi učinki na srčno, presnovno, kognitivno in duševno zdravje. Gre za motnje cirkadianega ritma, torej vpliv podaljševanja časa in moči svetlobe na naravne procese v živih organizmih, ki so prilagojeni 24-urnemu dnevno-nočnemu ciklu svetlobe. Izguba notranje ure povzroči v organizmu kaskado učinkov: spremembe v hormonskem ravnovesju, delovanju organov, razna vnetja in drugo, navaja portal Medscape. »Svetloba je najpomembnejši časovni znak za biološko uro,« je dejal Frank A. J. L. Scheer, profesor medicine na Medicinski fakulteti Harvard in v bolnišnici Brigham and Women’s v Bostonu. Biološko uro ohranja usklajeno z našim 24-urnim dnem. Svetloba sama po sebi ima številne učinke, kot so sprememba v tvorjenju melatonina, zvišanje kortizola in celo spreminjanje reproduktivnih hormonov.
-
ZDRAVJE
Ljudje se vse pogosteje zavedamo, da zdravje ni le odsotnost bolezni, temveč ravnovesje med telesom, umom in čustvi. Integrativna oziroma biološka medicina temelji na razumevanju, da bolezen ni naključje, temveč posledica dolgotrajnega neravnovesja v organizmu. Namesto vprašanja, katero zdravilo bo utišalo simptom, se sprašuje, zakaj je do tega stanja sploh prišlo.
Eden najvidnejših predstavnikov tega pristopa je švicarski zdravnik dr. Thomas Rau, strokovni vodja klinike za biološko medicino Paracelsus Klinik v Švici in dekan švicarske Akademije za biološko medicino (Swiss Biological Medicine Academy). Po dr. Rauu je človeško telo nadvse inteligenten sistem. S simptomi nam telo sporoča, da se že dalj časa sooča z notranjimi obremenitvami. Ko jih odkrijemo in odstranimo, se neravnovesja postopoma umirijo in telo lahko spet normalno opravlja svoje naloge.
Pravilno jemanje zdravil je zelo pomembno
Zdravila so kot glasbeniki v orkestru: samo če vsak odigra svojo vlogo ob pravem času, ustvarijo harmonijo zvoka. Če bi začeli igrati drug prek drugega, bi prišlo do disharmonije. Pri zdravilih pa do neprijetnih stranskih učinkov. Kombiniranje zdravil je zato postala prava znanost, v kateri ena in ena ni vedno dva. Lahko je tudi tri, če se učinek pomnoži, ali nič, ko eno zdravilo izniči drugega ali ga posameznik pozabi vzeti.
Neustrezno jemanje zdravil je pogostejše, kot si mislimo. »Mnogi posamezniki vsak dan jemljejo veliko različnih zdravil – tudi deset ali več. Med njimi so zdravila za zniževanje krvnega tlaka, holesterola in sladkorja, zdravila za srce, sredstva za redčenje krvi, protibolečinska zdravila, zdravila proti tesnobi, zvečer pa še uspavala. Kombiniranje zdravil je lahko nevarno, zlasti če bolniki poleg njih jemljejo številna prehranska dopolnila,« pojasnjuje mag. Venceslava Bavčar, mag. farm.
-
Psihologija
Ljubezen je pomembna v vseh obdobjih našega življenja. Le njen jezik se z leti spreminja. V mladosti si jo pogosto predstavljamo kot nekaj burnega, skoraj filmskega: poglede čez mizo, dotike, ki iskrijo, in besede, ki obljubljajo večnost. Kasneje pa se ljubezen, tako kot mi, umiri.
Presunil me je prizor, ko sem nekega dopoldneva sedela v čakalnici pri zdravniku. V prostoru je bila tišina, prekinjena le z občasnim kašljem in šumenjem listanja revij. Nasproti mene sta sedela starejša gospa in gospod. Na prvi pogled nič posebnega, vsak s svojimi mislimi, nekoliko sključena, očitno vajena čakanja. Med njima ni bilo očitnih znakov bližine, na primer držanja za roke ali nežnih pogledov, kot jih pogosto povezujemo z ljubeznijo. Gospa je imela v naročju torbico, ki jo je nekajkrat odprla in zaprla, kot da preverja, ali je vse na svojem mestu. Gospod je držal v rokah izvide in jih že tretjič počasi prebiral, čeprav je bilo jasno, da jih zna skoraj na pamet. Ko je sestra poklicala gospo po imenu, se je ta nekoliko nerodno dvignila. V tistem trenutku je gospod brez besed vstal za njo, ji iz rok vzel torbico in jo prijel za komolec. Gib je bil miren, natančen, kot nekaj, kar se je oblikovalo skozi leta skupnega življenja.
Začel je veljati novi pravilnik o izvedenstvu
Dobro je vedetimaj '26Zdravje Pokojnine
S 1. marcem je začel veljati novi pravilnik o organizaciji, postopku imenovanja in načinu delovanja izvedenskih organov Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, ki je nadomestil skoraj trinajst let starega. V zadnjih dveh letih se je spremenila zakonodaja, ki je vplivala tudi na delovanje izvedenskih organov zavoda, največji razlog za spremembo pa je zadnja novela Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2O), ki prinaša krajše in racionalnejše postopke.
Zakon določa, da v primerih, ko se ugotavlja invalidnost, izvedensko mnenje praviloma poda zdravnik posameznik, medtem ko na komisiji II. stopnje tako mnenje poda senat v sestavi najmanj dveh izvedencev. Spremembe so tudi na področju poklicne rehabilitacije. S sprejetjem pravilnika je utemeljena podlaga za celovito ureditev postopka imenovanja, ne le organizacije in načina delovanja izvedenskih organov zavoda.
Na zdravstvena vprašanja odgovarja zdravnica internistka prim. Tatjana Erjavec
OMEDLEVICA
Zaradi atrijske fibrilacije je bila 89-letna gospa pred enim letom pri kardiologu. Nenadno vrtoglavico so nevrologi pred leti povezovali z motnjami v ravnotežnem organu. Razen stalnega piskanja v ušesih drugih težav nima več. Na začetku marca je dvakrat padla, brez vnaprejšnjih znakov slabosti ali vrtoglavice. Razen sledov udarcev posledic ni bilo. Zdaj ko je bolj fizično dejavna, se spet dobro počuti. Zanima jo, katere preglede bi morala opraviti.
Omedlevica (sinkopa) pomeni kratkotrajno izgubo zavesti zaradi začasno zmanjšanega pretoka krvi skozi možgane. Izguba zavesti običajno traja od nekaj sekund do nekaj minut. Pogosto se prej pojavijo vrtoglavica, potenje, slabost in temnenje pred očmi. Dogodka se običajno ne spomnimo. Vzrokov za sinkopo je veliko, od nenevarnih, kot sta strah in bolečina, do tistih, ki terjajo nujno obravnavo. V starosti so pogostejše tudi sinkope zaradi dehidracije, izčrpanosti, jemanja nekaterih zdravil in okužb.
Časovno omejeno prehranjevanje
Zdravniki navadno svetujejo, naj ne izpustimo nobenega od priporočenih petih dnevnih obrokov. Leta 2012 je bil objavljen znanstveni članek o preizkusu, v katerem so dvema skupinama mišk dajali enako hrano; ena skupina je imela dostop do nje ves čas, druga pa le osem ur na dan. Slednje so se manj redile in imele boljše zdravstvene rezultate kot miši, ki so enako količino hrane uživale ves dan.
Sledilo je več znanstvenih preizkusov takega prehranjevanja pri ljudeh. V enem od njih se je v skupini zdravih športnikov, ki je uživala hrano le osem ur na dan, zmanjšalo tveganje za raka, v skupini, ki je enako hrano uživala ves dan, pa ne. To so merili s kazalnikom IGF-1, ki je v razvitem svetu večinoma na ravni zgornje referenčne vrednosti, kar pomeni visoko tveganje za raka. Športniki v obeh eksperimentalnih skupinah so imeli pred začetkom poskusa za 24 odstotkov nižjo raven IGF-1, na koncu preizkusa pa se je IGF-1 le v skupini s časovno omejenim prehranjevanjem znižal na še optimalnejšo raven – 33 odstotkov pod zgornjo referenčno mejo.
-
Duševno zdravje je temelj za kakovostno življenje
Festival duševnega zdravja, ki ga že četrtič organizira Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) v sodelovanju s partnerji, bo letos 15. maja v Celju. Namenjen je obiskovalcem vseh generacij, ki se bodo lahko pogovorili o svojih dilemah ali stiskah, na delavnicah in predavanjih izvedeli marsikaj koristnega o sproščanju, obvladovanju stresa, iskanju notranje moči, premagovanju žalosti, gradnji dobrih odnosov in podobno, ali pa se v živi knjižnici pogovorili s sogovorniki z različnimi življenjskimi izkušnjami. Na stojnicah na Krekovem trgu se bodo predstavile različne ustanove in društva s področja duševnega zdravja.
Vse več operacij s pomočjo robota
Zdravje
Robotska kirurgija je v Sloveniji že postala standard sodobne kirurške obravnave, zlasti pri posegih na področjih urologije, abdominalne kirurgije in ginekologije. Bolnikom prinaša prednosti, kot so manjša izguba krvi, manj zapletov, hitrejše okrevanje in večja natančnost posegov.
V slovenskih bolnišnicah je trenutno šest robotskih sistemov. Inštrumente vodi kirurg, robot pa omogoča natančne gibe, dober pregled in dostop do težje dostopnih predelov. Kirurg opazuje trirazsežnostno sliko, operira na slabo dostopnih mestih, vidi povečano sliko, kirurške inštrumente lahko obrača bolje kot z roko, poleg tega robot izniči tresavico rok. Robot ni nadomestilo za kirurga, ampak orodje, ki omogoča še bolj natančno in varno operiranje, so ob 4.
