Zdravje
Učinkovita nega razbolelih mišic
Razbolele mišice niso značilne le za športnike, temveč so pogosta težava tudi starejših. Dovolj je že daljši sprehod, delo na vrtu ali nenaden večji napor, da se pojavijo bolečine, togost in občutek utrujenosti v mišicah.
Pojav, ki mu po domače pravimo muskelfiber, je posledica drobnih poškodb mišičnih vlaken in naravnega vnetnega odziva telesa. Pri starejših je regeneracija počasnejša, mišice pa so občutljivejše, zato je pravilna nega še zlasti pomembna. Z ustreznim pristopom lahko bolečine omilimo, izboljšamo gibljivost in ohranimo kakovost življenja.
Dosledna higiena rok preprečuje širjenje nalezljivih bolezni
Higiena rok je eden izmed najučinkovitejših ukrepov preprečevanja okužb ter širjenja nalezljivih bolezni, so ob današnjem mednarodnem dnevu higiene rok opozorili na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).
To je pomembno tudi v obdobjih pogostih prehladov in viroz. Povzročitelji bolezni na kožo zaidejo ob stiku z različnimi predeli telesa in pri stiku z okuženimi osebami, predmeti ali površinami. Ko se z onesnaženimi rokami dotikamo telesa, predvsem ust, nosu ali oči, jih vnesemo v telo, prenesemo pa jih tudi na druge osebe ter predmete in površine, ki se jih dotikamo. Higiena rok ne predstavlja samo umivanja ali razkuževanja rok, ampak sem sodi tudi uporaba ustreznih rokavic, preprečevanje dotikanja in vzdrževanje zdrave kože rok.
Astmo obvladujemo s pravilno uporabo zdravil
Astma je dobro obvladljiva bolezen, vendar le če imajo bolniki dostop do ustreznega zdravljenja in ga pravilno izvajajo. To je osnovno sporočilo svetovnega dne astme, ki ga zaznamujemo 5. maja.
Simptomi, kot so oteženo dihanje, piskanje v prsih, kašelj in občutek stiskanja, se lahko pojavijo v katerem koli življenjskem obdobju. Lahko gre za astmo, kronično vnetno bolezen dihalnih poti, ki prizadene približno deset odstotkov prebivalstva. Kljub napredku v zdravljenju še vedno povzroča pogosta poslabšanja, obiske urgentnih služb in hospitalizacije. Alergologi opozarjajo, da do zapletov pogosto prihaja zaradi neustrezne ali neredne uporabe zdravil ter neenakega dostopa do sodobnih terapij. Za preprečevanje poslabšanja je nujno tudi prepoznavanje sprožilcev, ki so lahko alergeni, okužbe dihal, hladen zrak, onesnaženje ali telesni napor.
Redno gibanje blaži težave Parkinsonove bolezni
Parkinsonova bolezen je druga najpogostejša neozdravljiva nevrodegenerativna bolezen, za katero trpi okoli 11.000 ljudi v Sloveniji in več kot dva milijona v Evropi. Društvo bolnikov s parkinsonizmom in drugimi ekstrapiramidnimi motnjami Trepetlika je pred svetovnim dnevom Parkinsonove bolezni, ki bo 11. aprila, skupaj z nevrologi izpostavilo izzive, s katerimi se soočajo bolniki.
Med temi je pozno prepoznavanje napredovanja bolezni, ki ga sicer uspešno blažijo z drugimi pristopi, kot sta doziranje zdravil preko črpalke ali nevrokirurško zdravljenje z globoko možgansko stimulacijo. Prav tako nimajo vsi bolniki dostopa v centre za motnje gibanja niti do tedenske vodene telovadbe v svojem okolju. Redna vadba namreč izboljša motoriko, pa tudi krepi mišice in spodbuja možgane, kar zmanjša možnost padcev in izboljša kakovost življenja. Bolnikom nekatere vadbe bolj ustrezajo, med temi so namizni tenis, tai či, t.i. drumming (udarjanje s paličico po velikih žogah) pa tudi boks. Ravnokar začenjajo študijo o učinkovitosti tega športa, ki ga imenujejo kar "sinhroni ples", in je odličen trening za možgane, saj morajo vadeči paziti na stabilnost telesa, usklajevati gibe leve in desne roke, usmerjati pozornost, stopnjevati hitrost gibov in podobno.
Motnje ravnotežja povzročajo padce
ZDRAVJE
Motnje ravnotežja se občasno začnejo pojavljati pri približno desetih odstotkih prebivalstva že v srednjih letih, veliko pogosteje pa pri starosti 65 let in več. Lahko rečemo, da so ena najpogostejših zdravstvenih težav, o katerih posamezniki poročajo družinskemu zdravniku. Drugače povedano: motenj ravnotežja je približno toliko kot bolečin v križu ali glavobolov. Veliko torej.
O tem smo se pogovarjali s prof. dr. Katjo Tomažin, profesorico na Fakulteti za šport Univerze v Ljubljani. Njeno strokovno in raziskovalno delo je usmerjeno tudi v proučevanje vadbe za razvoj ravnotežja, zlasti na področju preventive pred padci in ohranjanja gibalne učinkovitosti starejših. »Navadno se te motnje pokažejo z enim ali več padci, ko človek nenadoma izgubi ravnotežje in pade. To se lahko zgodi, ko je utrujen, nepazljiv, v temi itd.,« je povedala prof. dr. Katja Tomažin.
-
Psihologija
V zadnjih dveh številkah smo spremljali preprost dogodek: zaprta pot zaradi parkiranega avtomobila je povzročila prepir in namesto opravičila očitek o dlakocepenju. Nato smo iskali vzroke, zakaj se nekateri že ob prvi postavljeni meji odzovejo z napadom. A razumevanje drugega še ne pomeni, da smo zavarovali sebe, kar je v vsakdanjem življenju pomembno.
Ko se človek po dogodku, ko je napaden zaradi postavljene osebne meje, umiri, ostane tišina. V tej tišini se pogosto soočimo z dvomom o sebi. Sprašujemo se, ali je prav, da smo vztrajali. Bi morali le zamahniti z roko? Smo se morda odzvali prestrogo? Če pustimo notranjim dvomom, da se razbohotijo, lahko izgubimo stik s seboj. To pomeni, da začnemo dvomiti o svojem doživljanju (smo na primer lačni, pa si rečemo, da to ni pomembno; nekaj nas zaboli, pa si dopovemo, da smo preobčutljivi; nekdo nam je stopil na pot, pa začnemo razmišljati, ali je morda problem v nas …). To je izguba notranjega kompasa.
-
Zaprtost je pogosta težava, ki lahko močno vpliva na počutje in kakovost življenja. Razlogi zanjo so različni. Lahko so povezani z delovanjem črevesnih mišic, živčnim sistemom, zgradbo črevesja ali prebavo hrane. Na zaprtost lahko vplivajo tudi nekatera živila, bakterije v črevesju ter pomanjkanje prebavnih encimov ali žolčnih kislin.
Ni nujno, da moramo blato odvajati vsak dan. Za normalno velja odvajanje od dva- do trikrat na dan ali vsaj trikrat na teden. Blato je običajno mehko, gladko in podolgovate oblike, podobno banani ali klobasi, in se izloči brez večjega napora. O zaprtosti govorimo, kadar odvajamo manj kot trikrat na teden, kadar se moramo močno naprezati in je trdo, suho ali v obliki grudic.
-
Zdravje
Številne študije so že pokazale, da lahko uživanje kofeina varuje pred kognitivnim upadom (zmanjšana koncentracija, spominske motnje, pozabljivost) in demenco, vendar nekatere niso upoštevale spremenljivk, ki lahko vplivajo na izid raziskave.
Kava in čaj vsebujeta kofein ter bioaktivne spojine, ki varujejo delovanje žil in ublažijo celične poškodbe v možganih. Predvsem pa lahko zmanjšata oksidativni stres – to je škodljivo stanje v telesu, ki nastane zaradi neravnovesja med čezmernimi prostimi radikali in nezadostnimi antioksidanti, kar poškoduje celice. Povzročajo ga kajenje, stres, okoljski toksini in slaba prehrana, vodi pa v kronične bolezni, utrujenost in pospešeno staranje.
Nega stopal je ključ do zdravja in dobrega počutja
Stopala nas nosijo skozi vse življenje, a pri starejših pogosto ostanejo spregledana. S staranjem se koža tanjša, prekrvitev se lahko poslabša, nohti se odebelijo, večja pa je tudi dovzetnost za okužbe in poškodbe. Redna in pravilna nega stopal zato ni le estetska, temveč predvsem zdravstvena potreba.
Osnova nege stopal je dosledna higiena. Stopala je priporočljivo vsak dan umiti v topli vodi z blagim milom. Posebno pozornost namenimo predelu med prsti, kjer se vlaga najdlje zadržuje. Po umivanju stopala temeljito osušimo, saj vlaga ustvarja idealno okolje za razvoj glivic. Pri starejših, ki imajo težave z gibljivostjo, je pomembno, da jim po potrebi pomaga druga oseba. Stopala je treba redno pregledovati, zlasti pozorni bodimo na razpoke, rdečino, otiščance ali spremembe na nohtih. Zgodnje odkrivanje težav lahko prepreči resnejše zaplete.
Prehrana pri kronično občutljivem črevesju
Pogoste driske in/ali bolečine v črevesju so znak kronične občutljivosti. Osebe s takimi težavami težko prebavijo nekatera živila, zato njihovo uživanje zdravnik navadno odsvetuje. Gre za koristen ukrep, ki pa lahko privede do še večjega primanjkljaja esencialnih hranil.
V prispevku predstavljam svoj trimesečni program za okrepitev ob kronično občutljivem črevesju.
Najprej optimizirajmo beljakovinsko prehrano z aminokislinami OKA (2–3 tedne).
Za hitro regeneracijo po bolezni je bistvena beljakovinska hrana. Žal so beljakovine težko prebavljive in na celični ravni tvorijo veliko toksinov. Edina vrsta beljakovinske prehrane, ki rešuje obe težavi, so aminokisline tipa OKA. V celoti se absorbirajo v kri že v prvem metru tankega črevesa brez tvorjenja (dražečih) fekalnih odpadkov.