Zdravje
Prehranska prva pomoč pri depresiji in anksioznosti
Depresija in anksioznost sta duševni motnji, pri katerih se neka čustvena stanja pojavljajo trajneje in brez neposrednega vzroka. Za depresijo so značilni žalost, brezvoljnost, črnogledost, pobitost in celo obup, pri anksioznosti pa so prisotni občutki strahu in ogroženosti. Vse več je ljudi, ki imajo te težave – v razvitem svetu že skoraj petina prebivalstva.
Seveda je pri teh duševnih težavah potrebna strokovna pomoč. Pomagamo pa si lahko tudi sami s spremembo načina življenja in prehrane. V prispevku predstavljam trimesečni program prehranske prve pomoči.
-
Pomlad prinaša s sabo daljši dan, sonce že toplo greje, narava se prebudi in zacveti … Prav zaradi cvetenja, ki pomeni veliko koncentracijo peloda v zraku, pa ima marsikdo spomladi težave z alergijo na cvetni prah.
Ob alergijski reakciji se telo pretirano odzove na stik s snovjo, ki je sicer nenevarna. Najpogostejši alergeni so pelodi trav, dreves in plevelov. Ko hkrati z zrakom vdihavamo cvetni prah, pride z zrnci v stik tudi vlažna sluznica nosu in žrela, alergeni se sprostijo in sprožijo alergijsko reakcijo. Dovzetnost za alergije na cvetni prah je zlasti povezana z dednostjo in različnimi okoljskimi dejavniki, s težavami pa se srečuje približno deset do 20 odstotkov ljudi. Pokaže se kot alergijski rinitis (vnetje nosne sluznice), alergijski konjunktivitis ali rinokonjunktivitis (vnetje očesne veznice oziroma vnetje veznice v povezavi z nosno sluznico) ali kot alergijska astma (vnetje dihalnih poti).
-
Včasih ljudje ob prvih znakih slabe slišnosti ne vemo, kako reagirati oziroma kako ukrepati naprej. Zelo pomembno je, da smo na svoj sluh pozorni in da pravočasno ukrepamo. Ko ugotovimo, da slabše slišimo, je prvi zelo pomembni korak to, da si to tudi priznamo in si želimo pomagati. Nato obiščemo svojega zdravnika, ki nas po potrebi napoti do specialista otorinolaringologa. Če le-ta oceni, da bi za boljšo komunikacijo potrebovali slušni aparat, se z izvidi nato oglasite v najbližjem slušnem centru (https://widex.si/slusni-centri-widex/), kjer vam bodo slušni akustiki svetovali pri izbiri ustreznega modela slušnega aparata.
-
ZDRAVJE
S Katarino Jerman, dr. med., specialistko ginekologije in porodništva, ki je specializirana tudi na področju spolne medicine, smo se pogovarjali o spolnosti v menopavzi.
Kakšne spremembe se začnejo dogajati v ženskem telesu, ko nastopi menopavza?
Menopavza je zadnja menstruacija v življenju ženske, po njej pa se začne obdobje mene. Po 40. letu začne upadati raven spolnih hormonov in začnejo se prve težavice, na primer nespečnost, občasni oblivi, nihanje razpoloženja, utrujenost in suha, pekoča sluznica spolovila. Lahko se pojavijo tudi pogostejši uroinfekti ali uhajanje urina. Te simptome skupaj imenujemo urogenitalni sindrom. So pa te težave zelo raznolike in od ženske do ženske drugačne. Po študijah le 20 odstotkov žensk nima nikakršnih težav.
-
Festival duševnega zdravja bo v Kopru
Nacionalni inštitut za javno zdravje spodbuja prebivalce vseh starosti h krepitvi duševnega zdravja, obenem pa si prizadeva za preprečevanje stisk. Festival duševnega zdravja je dobra priložnost, da najdete podporo, pridobite nova znanja in se s kom pogovorite o morebitnih težavah. Letošnji se bo odvil v Kopru 23. maja 2025. Na Titovem trgu in v Verdijevi ulici se bodo na stojnicah predstavljali društva in organizacije, ki se kakor koli ukvarjajo z duševnim zdravjem.
Bolezen gibanja, ki se začne drugače
ZDRAVJE
Parkinsonova bolezen je druga najpogostejša degenerativna bolezen. Čeprav jo večinoma enačimo z gibalnimi težavami, so prvi znaki pogosteje nemotorični in se začnejo že desetletja prej, preden se bolezen izrazi.
Med pogostimi težavami so motnje spanja. Bolnik dolgo ne more zaspati, ponoči se prebuja, pogosto je motena faza spanja REM – bolniki imajo zelo žive sanje, v sanjah govorijo, se premikajo, mahajo z rokami, imajo nemirne noge. Prav tako se pojavljajo spreminjanje razpoloženja, apatija, depresija, motnje koncentracije, demenca, poslabša se vonjanje, upočasni se prebava. Z napredovanjem bolezni je teh simptomov vse več.
Na vprašanja o oskrbi na domu odgovarja delovna terapevtka Petra Boh
Dobro je vedetimaj '25Zdravje Oskrba
ŽIVLJENJE Z INKONTINENCO
V stiski in želji po informacijah se je na nas obrnila 60-letna bralka, ki se zadnja leta spopada s stresno inkontinenco, zaradi katere ne more več v popolnosti živeti svojega aktivnega življenja, saj ji težave povzročajo že preprosto kihanje, kašljanje in celo smejanje.
Spoštovani, poznamo štiri oblike inkontinence, najpogostejša pa je ravno stresna inkontinenca, kjer pride do nehotenega uhajanja urina ravno pri tem, kar opisujete sami. K stresni inkontinenci lahko prispeva več dejavnikov, med najpogostejšimi pa je oslabitev mišic medeničnega dna. Za njihovo izboljšanje vam svetujem naslednje preproste vaje: mišice medeničnega dna stisnite in zadržite pet sekund, potem jih pet sekund počasi sproščajte in nato deset sekund počivajte. Ko bo vaja postala lažja, zadržite ѕtisk osem sekund in sproščajte osem sekund. Ob tem bodite pozorni, da ne stiskate trebuha, stegen ali zadnjice in ne zadržujete diha. Vaje izvajajte dvakrat dnevno po pet minut, napredek pa boste opazili po osmih do 12 tednih.
Optimizem in vera – skupaj močnejša
PSIHOLOGIJA
V življenju se velikokrat znajdemo v trenutkih, ko se vprašamo, zakaj se nam nekaj dogaja. Pridejo preizkušnje, bolečine, izgube, tudi razočaranja nad ljudmi ali dogodki. V takih trenutkih je naravno, da podvomimo – o sebi, smislu, prihodnosti.
Začnemo se primerjati s tistimi, ki jim življenje kaže svetlo pot, kjer se na videz vse odvija kot v pravljici. Posledično večkrat slišimo, da moramo biti realisti, da ne smemo imeti previsokih pričakovanj, ker nas bo življenje tako manj prizadelo. A pogosto se za to mislijo skriva nekaj drugega – strah, dvom in pravzaprav pesimizem.
Zaščita pred soncem in vitamin D
Vprašajte dermatologinjo
Za nasvet sprašuje bralka, ki so ji lani odstranili rakasto tvorbo na obrazu. Zdravnica jo je opozorila, da se mora izogibati soncu in poskrbeti za zaščito s klobukom, nositi tanka poletna oblačila z dolgimi rokavi. Bralko zdaj skrbi, kako bo dobila dovolj vitamina D.
Bralka ne navaja, katere vrste kožnega raka so ji odstranili in na kakšen način. Obstaja namreč več metod odstranjevanja, najpogostejša je kirurška odstranitev oziroma izrez tvorbe.
V grobem ločimo nemelanomske oblike kožnega raka in maligni melanom. Najpogostejši obliki nemelanomskega kožnega raka sta bazaliom in ploščatocelični rak kože in sluznic. Bazaliom se najpogosteje pojavi na obrazu in drugih predelih kože, ki so pogosto izpostavljeni sončnim žarkom, lahko tudi drugje po koži telesa. Običajno se kaže kot vozliček kožne barve, rahlo bisernega sijaja, včasih so tudi s prostim očesom vidne razširjene drobne žile. Nemelanomske oblike kožnega raka običajno redko zasevajo in povzročajo metastaze drugje po telesu, rastejo pa destruktivno, zato jih je treba čim prej izrezati, da so okolišna tkiva čim manj poškodovana, rana in brazgotina po posegu pa sta čim manjši.
Bralcem svetujem, da ob vsaki opisani spremembi na koži takoj obiščete dermatologa. Natančno se lahko opredeli kožni rak s posebnim mikroskopom, t. i. dermoskopom.-
Težke in utrujene noge so pogosta težava, s katero se srečujemo ne glede na spol in starost. Občutek teže, bolečine, utrujenosti in nelagodja v nogah je pogosto povezan z dolgotrajnim sedenjem ali stanjem ter telesno (ne)dejavnostjo, lahko pa je tudi simptom venskega popuščanja.
Noge imajo pomembno vlogo pri vračanju krvi proti srcu. Ker mora venska kri pri tem premagati gravitacijo, potuje skozi mrežo globokih in površinskih ven, ki jim zaklopke pomagajo preprečevati povratni tok krvi. Ključnega pomena za potiskanje krvi navzgor je mišična črpalka, ki deluje predvsem v mečih. Kadar se mišice nog skrčijo, kar se zgodi med hojo, stisnejo vene, to pa pomaga pri premikanju krvi proti srcu. Če so mišice neaktivne, kar je povezano z dolgotrajnim sedenjem ali stanjem, venski pretok oslabi. Kri začne zastajati v spodnjih okončinah, kar povzroči povečan tlak v venah.