Zdravje
Pri demenci ostaja več izzivov kot rešitev
Zdravje
Na mednarodni konferenci Demenca danes: izzivi in rešitve, ki jo je organizirala Spominčica – Alzheimer Slovenija – Slovensko združenje za pomoč pri demenci, so ugledni domači in tuji strokovnjaki predstavili inovativne pristope pri delu z osebami z demenco ter načine, kako lahko lokalne skupnosti prispevajo k vključenosti obolelih.
V Evropi in svetu hitro narašča število obolelih za demenco. Lani so jo tako države članice Združenih narodov uradno priznale kot najbolj razširjeno nenalezljivo kronično bolezen. Angela Bradshaw, namestnica izvršnega direktorja Alzheimer Europe, je poudarila, da je v Evropi 19 držav sprejelo strategijo za njeno obvladovanje. Vlade je treba spodbujati k zagotavljanju sredstev za preprečevanje in raziskovanje bolezni, saj je mogoče kar 45 odstotkov demence preprečiti, vendar ne povsod enako.
-
Za lažje življenje bolnikov
Kronična vnetna črevesna bolezen (KVČB), ki se najpogosteje pojavlja kot ulcerozni kolitis ali Crohnova bolezen, je imunsko pogojena neozdravljiva bolezen, ki povzroča vnetje črevesja ali celotne prebavne cevi. Zanjo so značilni zagoni vnetja s hudimi bolečinami in krči v trebuhu, driskami in utrujenostjo, pa tudi obdobja brez težav. Najpogosteje se pojavi med 15. in 35. letom starosti, v zadnjih letih pa narašča število bolnikov tudi med starejšimi.
Kakovostnejše lasulje za onkološke bolnice
Opazujmo spremembe kožnih znamenj
Zdravje
Kožni melanom je šesti najpogostejši rak pri nas, njegova pojavnost v zadnjih letih strmo narašča. Ta vrsta kožnega raka, ki nastane iz pigmentnih celic (melanocitov), se zelo hitro širi na druge dele telesa.
Zgodnje odkrivanje je zato še toliko pomembnejše. Onkologi svetujejo redno pregledovanje kože celega telesa. Če imate veliko kožnih znamenj, bodite posebej pozorni na tista, ki se po velikosti ali obliki razlikujejo, imajo nepravilen, nazobčan rob z izrastki, so večja od radirke na svinčniku, spreminjajo barvo ali rastejo nad površino kože. Takoj ko opazite spremembo, obiščite zdravnika, saj je zgodnje zdravljenje manj zahtevno in uspešnejše. Med najsodobnejše pristope onkologi vključujejo tudi imunoterapijo, ki krepi imunski odziv proti rakavim celicam, ter tarčno zdravljenje, ki deluje usmerjeno na specifične molekularne spremembe v tumorju. Bolnikom in njihovim svojcem je v podporo tudi Nacionalno društvo bolnikov z melanomom. V stik z njim lahko stopite po telefonu na številki 064 12 44 66 ali na e-naslovu info@melanoma.si.
Učinkovito varovanje pred vodo in hrupom
Imate občutljiva ušesa in bi jih radi zavarovali? Vas moti hrup ali bi radi zaplavali v vodi?
Po meri izdelani silikonski čepki VODASTOP zagotavljajo učinkovito varstvo pred vdorom vode in neprijetnim hrupom. Čepki so primerni za odrasle in otroke, še zlasti pri občutljivih ušesih, pogostih vnetjih ali prezračevalnih cevkah. Odlična izbira so za plavanje, dopust ali bivanje v hrupnem okolju, saj prispevajo tudi k mirnejšem spanju.
Čepki so izdelani po meri v slušnih centrih po Sloveniji, zato se popolnoma prilegajo ušesu in zagotavljajo udobno ter zanesljivo varnost.
Zasvojenost pri starejših je spregledana
Med starejšimi naraščajo težave z depresijo, anksioznostjo, upadom kognitivnih sposobnosti, osamljenostjo in zasvojenostjo, ki je, kot so ugotavljali strokovnjaki na posvetu Gerontološkega društva Slovenije, pri njih pogosto spregledana. S tem področjem se v Sloveniji ukvarja zelo malo strokovnjakov, saj je večina pozornosti namenjena mladim in aktivni populaciji.
Tako kot v drugih življenjskih obdobjih je tudi v starosti najpogosteje zlorabljen alkohol. Mnogi v pokoju nadaljujejo z vzorcem pitja, kot so ga imeli, nekateri pa piti začnejo prav v tem obdobju ali ga povečajo. S starostjo pride do številnih življenjskih sprememb: upokojitev, ki je še posebej stresna, če ni prostovoljna, izguba pomembnih ljudi, tudi partnerja, sprememba okolja, travmatični dogodki, socialna izolacija in zdravstvene težave. Otroci se odselijo in mnogi, ki si ne poiščejo družbe, so osamljeni, zato je težave zaradi pitja...
Ko življenje ni več tako kot nekoč
Psihologija
Včasih se življenje ne spremeni naenkrat. Pogosteje sprememba pride tiho, skoraj neopazno. Najprej opazimo, da smo hitreje utrujeni in da potrebujemo več časa za opravila, ki so bila nekoč samoumevna. Potem pride bolezen, upokojitev, izguba partnerja ali selitev v manjše stanovanje. Kar je bilo nekoč vsakdanjik, naenkrat postane nekaj, česar nimamo več.
Marija je po moževi smrti ostala sama v hiši na robu mesta. Sprva je verjela, da bo zmogla vse kot prej, a je hiša postajala prevelika. Stopnice so jo utrujale, vrt ni bil več veselje, ampak skrb. Najtežje pa je bilo priznati, da se je življenje spremenilo. Ko se je preselila v oskrbovano stanovanje, je imela občutek, kot da pušča za sabo vse svoje življenje. Ne samo hiše, tudi spomine, navade, občutek doma. Prve mesece je sedela ob oknu in gledala ljudi na dvorišču, brez prave želje, da bi šla mednje. Zdelo se ji je, da je vsega pomembnega konec.
Izpostavljenost nočni svetlobi ogroža zdravje
Zdravje
Kako pogosto pred spanjem vzamete telefon in se spomnite, da modra svetloba moti vaš spanec, a kljub temu še naprej brskate po njem? To je slaba odločitev, saj vse več raziskav kaže, da že kratka podvrženost svetlobi ponoči škoduje zdravju.
V zadnjih letih so raziskave povezale izpostavljenost nočni svetlobi z motnjami spanja ter negativnimi učinki na srčno, presnovno, kognitivno in duševno zdravje. Gre za motnje cirkadianega ritma, torej vpliv podaljševanja časa in moči svetlobe na naravne procese v živih organizmih, ki so prilagojeni 24-urnemu dnevno-nočnemu ciklu svetlobe. Izguba notranje ure povzroči v organizmu kaskado učinkov: spremembe v hormonskem ravnovesju, delovanju organov, razna vnetja in drugo, navaja portal Medscape. »Svetloba je najpomembnejši časovni znak za biološko uro,« je dejal Frank A. J. L. Scheer, profesor medicine na Medicinski fakulteti Harvard in v bolnišnici Brigham and Women’s v Bostonu. Biološko uro ohranja usklajeno z našim 24-urnim dnem. Svetloba sama po sebi ima številne učinke, kot so sprememba v tvorjenju melatonina, zvišanje kortizola in celo spreminjanje reproduktivnih hormonov.
-
ZDRAVJE
Ljudje se vse pogosteje zavedamo, da zdravje ni le odsotnost bolezni, temveč ravnovesje med telesom, umom in čustvi. Integrativna oziroma biološka medicina temelji na razumevanju, da bolezen ni naključje, temveč posledica dolgotrajnega neravnovesja v organizmu. Namesto vprašanja, katero zdravilo bo utišalo simptom, se sprašuje, zakaj je do tega stanja sploh prišlo.
Eden najvidnejših predstavnikov tega pristopa je švicarski zdravnik dr. Thomas Rau, strokovni vodja klinike za biološko medicino Paracelsus Klinik v Švici in dekan švicarske Akademije za biološko medicino (Swiss Biological Medicine Academy). Po dr. Rauu je človeško telo nadvse inteligenten sistem. S simptomi nam telo sporoča, da se že dalj časa sooča z notranjimi obremenitvami. Ko jih odkrijemo in odstranimo, se neravnovesja postopoma umirijo in telo lahko spet normalno opravlja svoje naloge.
Pravilno jemanje zdravil je zelo pomembno
Zdravila so kot glasbeniki v orkestru: samo če vsak odigra svojo vlogo ob pravem času, ustvarijo harmonijo zvoka. Če bi začeli igrati drug prek drugega, bi prišlo do disharmonije. Pri zdravilih pa do neprijetnih stranskih učinkov. Kombiniranje zdravil je zato postala prava znanost, v kateri ena in ena ni vedno dva. Lahko je tudi tri, če se učinek pomnoži, ali nič, ko eno zdravilo izniči drugega ali ga posameznik pozabi vzeti.
Neustrezno jemanje zdravil je pogostejše, kot si mislimo. »Mnogi posamezniki vsak dan jemljejo veliko različnih zdravil – tudi deset ali več. Med njimi so zdravila za zniževanje krvnega tlaka, holesterola in sladkorja, zdravila za srce, sredstva za redčenje krvi, protibolečinska zdravila, zdravila proti tesnobi, zvečer pa še uspavala. Kombiniranje zdravil je lahko nevarno, zlasti če bolniki poleg njih jemljejo številna prehranska dopolnila,« pojasnjuje mag. Venceslava Bavčar, mag. farm.
-
Psihologija
Ljubezen je pomembna v vseh obdobjih našega življenja. Le njen jezik se z leti spreminja. V mladosti si jo pogosto predstavljamo kot nekaj burnega, skoraj filmskega: poglede čez mizo, dotike, ki iskrijo, in besede, ki obljubljajo večnost. Kasneje pa se ljubezen, tako kot mi, umiri.
Presunil me je prizor, ko sem nekega dopoldneva sedela v čakalnici pri zdravniku. V prostoru je bila tišina, prekinjena le z občasnim kašljem in šumenjem listanja revij. Nasproti mene sta sedela starejša gospa in gospod. Na prvi pogled nič posebnega, vsak s svojimi mislimi, nekoliko sključena, očitno vajena čakanja. Med njima ni bilo očitnih znakov bližine, na primer držanja za roke ali nežnih pogledov, kot jih pogosto povezujemo z ljubeznijo. Gospa je imela v naročju torbico, ki jo je nekajkrat odprla in zaprla, kot da preverja, ali je vse na svojem mestu. Gospod je držal v rokah izvide in jih že tretjič počasi prebiral, čeprav je bilo jasno, da jih zna skoraj na pamet. Ko je sestra poklicala gospo po imenu, se je ta nekoliko nerodno dvignila. V tistem trenutku je gospod brez besed vstal za njo, ji iz rok vzel torbico in jo prijel za komolec. Gib je bil miren, natančen, kot nekaj, kar se je oblikovalo skozi leta skupnega življenja.