Zdravje
-
ZDRAVJE
Gluhost ali huda naglušnost je po oceni Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) ena najtežjih invalidnosti. Pogosto prevladuje mnenje, da je naglušnost običajna spremljevalka starosti in da je edina rešitev slušni aparat. Na srečo pa obstajajo tudi druge možnosti, kot je vstavitev polževega vsadka.
Kako je mogoče naglušnost vsaj malo olajšati, smo se pogovarjali z Darko Erklavec, članico medobčinskega društva za Gorenjsko Auris Kranj, ki je tudi voditeljica skupine društva za samopomoč in uporabnica polževega vsadka: »Naglušna sem od otroštva in z leti se je naglušnost stopnjevala do točke, ko mi slušna aparata nista več pomagala. Služba je zame postala zelo stresna, saj sem bila ves čas v stiku z ljudmi. Tudi z vnučki se nisem mogla sporazumevati. Ob obisku slušnega centra sem prvič slišala za polžev vsadek. Sprva sem zmotno mislila, da je to le za povsem gluhe in za mlajše. Odločitev za polžev vsadek je bila resnično prava, slišim in razumem neprimerno več kot prej, s čimer se je kakovost mojega življenja močno izboljšala.«
-
PRILOGA
Znakov, ki nakazujejo, da starejši ne more več varno živeti doma brez pomoči, je več, denimo opuščanje osebne higiene ali izguba telesne teže, kar pomeni, da ne uživa dovolj hrane ali da si je sploh ne pripravlja. Zmedenost in slabo počutje sta lahko posledica nerednega ali nepravilnega jemanja zdravil; pozabljanje dogovorjenih obveznosti in opuščanje vsakodnevnih opravil lahko kažeta na pešanje umskih sposobnosti, zato je pomembno, da zdravnik čim prej preveri, ali gre za resne zdravstvene težave.
-
København postavlja standarde trajnostnega turizma
Danska prestolnica je predstavila nov model nagrajevanja turistov, imenovan CopenPay. Gre za preprost, a učinkovit koncept: obiskovalci so nagrajeni za dejanja, ki pozitivno prispevajo k mestu in skupnosti. Kako to deluje v praksi? V Københavnu lahko turisti »plačajo« z dejavnostmi, kot so pobiranje odpadkov ob kanalih ali prihod do kulturnih znamenitosti s kolesom ali javnim prevozom. V zameno prejmejo ugodnosti, od brezplačnih vstopov v muzeje in galerije do drugih doživetij v mestu.
Učinkovita nega razbolelih mišic
Razbolele mišice niso značilne le za športnike, temveč so pogosta težava tudi starejših. Dovolj je že daljši sprehod, delo na vrtu ali nenaden večji napor, da se pojavijo bolečine, togost in občutek utrujenosti v mišicah.
Pojav, ki mu po domače pravimo muskelfiber, je posledica drobnih poškodb mišičnih vlaken in naravnega vnetnega odziva telesa. Pri starejših je regeneracija počasnejša, mišice pa so občutljivejše, zato je pravilna nega še zlasti pomembna. Z ustreznim pristopom lahko bolečine omilimo, izboljšamo gibljivost in ohranimo kakovost življenja.
Dosledna higiena rok preprečuje širjenje nalezljivih bolezni
Higiena rok je eden izmed najučinkovitejših ukrepov preprečevanja okužb ter širjenja nalezljivih bolezni, so ob današnjem mednarodnem dnevu higiene rok opozorili na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).
To je pomembno tudi v obdobjih pogostih prehladov in viroz. Povzročitelji bolezni na kožo zaidejo ob stiku z različnimi predeli telesa in pri stiku z okuženimi osebami, predmeti ali površinami. Ko se z onesnaženimi rokami dotikamo telesa, predvsem ust, nosu ali oči, jih vnesemo v telo, prenesemo pa jih tudi na druge osebe ter predmete in površine, ki se jih dotikamo. Higiena rok ne predstavlja samo umivanja ali razkuževanja rok, ampak sem sodi tudi uporaba ustreznih rokavic, preprečevanje dotikanja in vzdrževanje zdrave kože rok.
Astmo obvladujemo s pravilno uporabo zdravil
Astma je dobro obvladljiva bolezen, vendar le če imajo bolniki dostop do ustreznega zdravljenja in ga pravilno izvajajo. To je osnovno sporočilo svetovnega dne astme, ki ga zaznamujemo 5. maja.
Simptomi, kot so oteženo dihanje, piskanje v prsih, kašelj in občutek stiskanja, se lahko pojavijo v katerem koli življenjskem obdobju. Lahko gre za astmo, kronično vnetno bolezen dihalnih poti, ki prizadene približno deset odstotkov prebivalstva. Kljub napredku v zdravljenju še vedno povzroča pogosta poslabšanja, obiske urgentnih služb in hospitalizacije. Alergologi opozarjajo, da do zapletov pogosto prihaja zaradi neustrezne ali neredne uporabe zdravil ter neenakega dostopa do sodobnih terapij. Za preprečevanje poslabšanja je nujno tudi prepoznavanje sprožilcev, ki so lahko alergeni, okužbe dihal, hladen zrak, onesnaženje ali telesni napor.
Redno gibanje blaži težave Parkinsonove bolezni
Parkinsonova bolezen je druga najpogostejša neozdravljiva nevrodegenerativna bolezen, za katero trpi okoli 11.000 ljudi v Sloveniji in več kot dva milijona v Evropi. Društvo bolnikov s parkinsonizmom in drugimi ekstrapiramidnimi motnjami Trepetlika je pred svetovnim dnevom Parkinsonove bolezni, ki bo 11. aprila, skupaj z nevrologi izpostavilo izzive, s katerimi se soočajo bolniki.
Med temi je pozno prepoznavanje napredovanja bolezni, ki ga sicer uspešno blažijo z drugimi pristopi, kot sta doziranje zdravil preko črpalke ali nevrokirurško zdravljenje z globoko možgansko stimulacijo. Prav tako nimajo vsi bolniki dostopa v centre za motnje gibanja niti do tedenske vodene telovadbe v svojem okolju. Redna vadba namreč izboljša motoriko, pa tudi krepi mišice in spodbuja možgane, kar zmanjša možnost padcev in izboljša kakovost življenja. Bolnikom nekatere vadbe bolj ustrezajo, med temi so namizni tenis, tai či, t.i. drumming (udarjanje s paličico po velikih žogah) pa tudi boks. Ravnokar začenjajo študijo o učinkovitosti tega športa, ki ga imenujejo kar "sinhroni ples", in je odličen trening za možgane, saj morajo vadeči paziti na stabilnost telesa, usklajevati gibe leve in desne roke, usmerjati pozornost, stopnjevati hitrost gibov in podobno.
Motnje ravnotežja povzročajo padce
ZDRAVJE
Motnje ravnotežja se občasno začnejo pojavljati pri približno desetih odstotkih prebivalstva že v srednjih letih, veliko pogosteje pa pri starosti 65 let in več. Lahko rečemo, da so ena najpogostejših zdravstvenih težav, o katerih posamezniki poročajo družinskemu zdravniku. Drugače povedano: motenj ravnotežja je približno toliko kot bolečin v križu ali glavobolov. Veliko torej.
O tem smo se pogovarjali s prof. dr. Katjo Tomažin, profesorico na Fakulteti za šport Univerze v Ljubljani. Njeno strokovno in raziskovalno delo je usmerjeno tudi v proučevanje vadbe za razvoj ravnotežja, zlasti na področju preventive pred padci in ohranjanja gibalne učinkovitosti starejših. »Navadno se te motnje pokažejo z enim ali več padci, ko človek nenadoma izgubi ravnotežje in pade. To se lahko zgodi, ko je utrujen, nepazljiv, v temi itd.,« je povedala prof. dr. Katja Tomažin.
-
Psihologija
V zadnjih dveh številkah smo spremljali preprost dogodek: zaprta pot zaradi parkiranega avtomobila je povzročila prepir in namesto opravičila očitek o dlakocepenju. Nato smo iskali vzroke, zakaj se nekateri že ob prvi postavljeni meji odzovejo z napadom. A razumevanje drugega še ne pomeni, da smo zavarovali sebe, kar je v vsakdanjem življenju pomembno.
Ko se človek po dogodku, ko je napaden zaradi postavljene osebne meje, umiri, ostane tišina. V tej tišini se pogosto soočimo z dvomom o sebi. Sprašujemo se, ali je prav, da smo vztrajali. Bi morali le zamahniti z roko? Smo se morda odzvali prestrogo? Če pustimo notranjim dvomom, da se razbohotijo, lahko izgubimo stik s seboj. To pomeni, da začnemo dvomiti o svojem doživljanju (smo na primer lačni, pa si rečemo, da to ni pomembno; nekaj nas zaboli, pa si dopovemo, da smo preobčutljivi; nekdo nam je stopil na pot, pa začnemo razmišljati, ali je morda problem v nas …). To je izguba notranjega kompasa.
-
Zaprtost je pogosta težava, ki lahko močno vpliva na počutje in kakovost življenja. Razlogi zanjo so različni. Lahko so povezani z delovanjem črevesnih mišic, živčnim sistemom, zgradbo črevesja ali prebavo hrane. Na zaprtost lahko vplivajo tudi nekatera živila, bakterije v črevesju ter pomanjkanje prebavnih encimov ali žolčnih kislin.
Ni nujno, da moramo blato odvajati vsak dan. Za normalno velja odvajanje od dva- do trikrat na dan ali vsaj trikrat na teden. Blato je običajno mehko, gladko in podolgovate oblike, podobno banani ali klobasi, in se izloči brez večjega napora. O zaprtosti govorimo, kadar odvajamo manj kot trikrat na teden, kadar se moramo močno naprezati in je trdo, suho ali v obliki grudic.