Zdravje
Zaposleni na oddelkih za demenco bodo prejemali dodatek
Pri majski plači bodo zaposleni, ki skrbijo za osebe z demenco ter osebe z duševno, telesno ali senzorno motnjo v socialnovarstvenih zavodih prvič prejeli tudi dodatek v višini 12 odstotkov urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca.
Dodatek naj bi prejemalo približno 8.000 zaposlenih v socialni oskrbi in zdravstvu. Kot je povedal minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac, jim s tem priznavajo zahtevnost, strokovnost in pomen dela, ki ga opravljajo z ljudmi z demenco in drugimi ranljivimi skupinami. Gre za delo, ki poleg znanja in izkušenj, zahteva empatijo, potrpežljivost in veliko mero predanosti – in zato je prav, da je tudi ustrezno ovrednoteno. Ob tem pa po mnenju ministra ta ukrep dolgoročno krepi tudi stabilnost in kakovost oskrbe, motivira zaposlene ter daje večjo privlačnost poklicu, ki ima ključno vlogo v starajoči se družbi.
Odkrito o težavah pri vnetni črevesni bolezni
Danes je svetovni dan kronične vnetne črevesne bolezni (KVČB), ki poteka pod geslom Razbijajmo tabuje in govorimo o njih. Simptomi bolezni namreč posameznikom vzbujajo zadrege in občutke sramu, zato želijo v Društvu za KVČB z odkritim pogovorom o težavah doseči, da bi jih drugi razumeli in sprejeli.
Kronična vnetna črevesna bolezen je imunsko pogojena bolezen, ki povzroča vnetje črevesja ali celotne prebavne cevi. Kaže se z bolečinami v trebuhu, drisko, pojavom krvi med blatom, hujšanjem, utrujenostjo, slabšo telesno zmogljivostjo. Zanjo so značilni zagoni vnetja s hudimi bolečinami in krči ter različno dolga obdobja t. i. remisije, ko nekateri bolniki ne beležijo težav. Med pogostejše simptome spadata t. i. fekalna nuja in fekalna inkontinenca, ko občutijo osebe nenadno, takojšnjo in neustavljivo potrebo po odvajanju blata.
Informacije o dolgotrajni oskrbi na 114
Prebivalke in prebivalci, ki imajo kakršnakoli vprašanja o uvajanju dolgotrajne oskrbe, lahko pokličejo na številko 114.
Svetovalci v klicnem centru, to so uslužbenci ministrstev in vladnih služb, jim bodo posredovali želene informacije oziroma jih usmerili na pravi naslov. Sprva pričakujejo vprašanja zlasti o uvedbi obveznega prispevka, ki ga bomo začeli plačevati 1. julija, ko bodo začele veljati tudi druge pravice iz zakona o dolgotrajni oskrbi. To so pravica do dolgotrajne oskrbe na domu, do e-oskrbe in do storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti po novem zakonu.
Različne možnosti zdravljenja raka prostate
ZDRAVJE
Rak prostate je najpogostejši rak pri moških v Sloveniji in zahodnem svetu. Pri nas živi več kot 17.000 moških s to diagnozo, vsako leto jih na novo zboli okoli 1600. Običajno se razvija počasi, znaki pa se žal največkrat pojavijo šele v napredovali fazi. Na srečo pa spada med bolezni z dobrim preživetjem.
Kot je pojasnila mag. Janka Čarman, dr. med., ki je specialistka za tovrstnega raka in je zaposlena na Onkološkem inštitutu v Ljubljani, najpogosteje zbolijo moški med 60. in 75. letom. Takoj doda še spodbuden podatek, da je petletno preživetje skoraj 94-odstotno.
-
Oreščki so vsestransko koristen prigrizek
Pest oreščkov na dan lahko bistveno zmanjša možnosti, da bi zboleli za depresijo, ugotavljajo zadnje raziskave. Mandlji, orehi, lešniki, arašidi, makadamije, pekani, indijski in brazilski oreščki vsebujejo veliko zdravih maščob, vlaknin, mineralov, vitaminov in antioksidantov, zato že dolgo veljajo za zdravo prehrano s številnimi dobrimi vplivi na človeško telo, zdaj pa znanstveniki ugotavljajo, da pomembno vplivajo tudi na duševno zdravje. Raziskava je potekala med letoma 2007 in 2020, vanjo je bilo vključenih 13.
Zdravo staranje je odvisno tudi od prehrane
ZDRAVJE
Prehrana s čim več zelenjave, sadja, polnozrnatih živil in zdravih maščob pripomore k zdravemu staranju, so ugotovitve dolgotrajne raziskave na montrealski univerzi.
Zdrave diete, ki so jih proučevali v Kanadi, niso bile povezane le s splošnim zdravjem, ampak tudi s kognitivnim, telesnim in duševnim zdravjem. »Presenetila me je moč povezav med vzorci zdravega prehranjevanja v srednjih letih z zdravim staranjem, tudi po uskladitvi z drugimi dejavniki, ki imajo tudi učinek na zdravje, kot je fizična aktivnost,« je izjavila Anne-Julie Tessier, vodja raziskave, objavljene v reviji Nature Medicine. Kot vodilna oblika prehrane, ki vpliva na zdravo staranje, je prehrana, ki minimizira uporabo jajc, rib, mesa in sladkorja in favorizira sadje, zelenjavo, polnovredna žita, oreške in zdrave maščobe. S takim načinom prehranjevanja lahko izboljšamo tako zdravje ljudi kot okolja.
-
Glivice na nohtih so neprijetna, a pogosta težava, s katero se srečuje veliko ljudi. Povzročajo zadebelitev, obarvanje in lomljivost nohtov. Ker so lahko zelo trdovratne, je najbolje ukrepati takoj, ko jih opazimo.
Glivično okužbo oziroma onihomikozo povzročajo mikroorganizmi, imenovani dermatofiti. Ti se hranijo s keratinom, ki je osnovna sestavina nohtov. Okužba najpogosteje prizadene nohte na nogah, precej redkeje na rokah. Glivicam najbolj ustrezajo topli in vlažni pogoji, na primer v tesnih, vlažnih in neprezračenih čevljih. Slaba higiena stopal, močnejše potenje, redka menjava nogavic in stalna uporaba čevljev brez ustreznega zračenja ustvarjajo idealne pogoje za razvoj glivic. Tveganje se povečuje s starostjo, ker pri starejših nohti rastejo počasneje, stopala pa so slabše prekrvavljena, kar otežuje naravno obrambo pred glivicami in olajša njihovo širjenje. Slabša imunska odpornost zaradi kroničnih bolezni, kot sta diabetes in luskavica, ali stresa prav tako povečuje dovzetnost za glivične okužbe, saj se telo težje bori s škodljivimi mikroorganizmi. Ob glivični okužbi stopal oziroma ob t. i. atletskem stopalu se okužba lahko hitro razširi tudi na nohte.
Prehranska prva pomoč pri depresiji in anksioznosti
Depresija in anksioznost sta duševni motnji, pri katerih se neka čustvena stanja pojavljajo trajneje in brez neposrednega vzroka. Za depresijo so značilni žalost, brezvoljnost, črnogledost, pobitost in celo obup, pri anksioznosti pa so prisotni občutki strahu in ogroženosti. Vse več je ljudi, ki imajo te težave – v razvitem svetu že skoraj petina prebivalstva.
Seveda je pri teh duševnih težavah potrebna strokovna pomoč. Pomagamo pa si lahko tudi sami s spremembo načina življenja in prehrane. V prispevku predstavljam trimesečni program prehranske prve pomoči.
-
Pomlad prinaša s sabo daljši dan, sonce že toplo greje, narava se prebudi in zacveti … Prav zaradi cvetenja, ki pomeni veliko koncentracijo peloda v zraku, pa ima marsikdo spomladi težave z alergijo na cvetni prah.
Ob alergijski reakciji se telo pretirano odzove na stik s snovjo, ki je sicer nenevarna. Najpogostejši alergeni so pelodi trav, dreves in plevelov. Ko hkrati z zrakom vdihavamo cvetni prah, pride z zrnci v stik tudi vlažna sluznica nosu in žrela, alergeni se sprostijo in sprožijo alergijsko reakcijo. Dovzetnost za alergije na cvetni prah je zlasti povezana z dednostjo in različnimi okoljskimi dejavniki, s težavami pa se srečuje približno deset do 20 odstotkov ljudi. Pokaže se kot alergijski rinitis (vnetje nosne sluznice), alergijski konjunktivitis ali rinokonjunktivitis (vnetje očesne veznice oziroma vnetje veznice v povezavi z nosno sluznico) ali kot alergijska astma (vnetje dihalnih poti).
-
Včasih ljudje ob prvih znakih slabe slišnosti ne vemo, kako reagirati oziroma kako ukrepati naprej. Zelo pomembno je, da smo na svoj sluh pozorni in da pravočasno ukrepamo. Ko ugotovimo, da slabše slišimo, je prvi zelo pomembni korak to, da si to tudi priznamo in si želimo pomagati. Nato obiščemo svojega zdravnika, ki nas po potrebi napoti do specialista otorinolaringologa. Če le-ta oceni, da bi za boljšo komunikacijo potrebovali slušni aparat, se z izvidi nato oglasite v najbližjem slušnem centru (https://widex.si/slusni-centri-widex/), kjer vam bodo slušni akustiki svetovali pri izbiri ustreznega modela slušnega aparata.