Zdravje
Na zdravstvena vprašanja odgovarja zdravnica internistka prim. Tatjana Erjavec
Dobro je vedetiapril '26Zdravje
NOČNO POTENJE
Odgovarjam na pismo bralke, ki že več let opaža nočno potenje, ki se navadno pojavi med 2. in 3. uro zjutraj. Ko vstane in popije kozarec vode, potenje preneha. Približno toliko časa ima tudi težave z želodcem. Na gastroskopiji so ugotovili gastritis in refluks. Občasno vzame emozul, vendar izboljšanja ne opazi. Upošteva dieto in po 18. uri ne uživa več hrane ali pijače. Zanima jo, ali so težave lahko povezane z želodcem.
Pri osebnem pogovoru z bralko bi me zanimali še starost, morebitne sočasne bolezni, telesna masa, jemanje zdravil ter splošno zdravstveno stanje. Ker teh podatkov nimam, bom najprej omenila pogostejše vzroke za nočno potenje. Najbolj »banalna« vzroka sta čezmerno pokrivanje glede na zunanjo temperaturo in neprijetne sanje. Če nam je prevroče ali doživljamo stres, se telo odzove tudi s potenjem. Pri malo starejših so pogostejši vzroki jemanje nekaterih zdravil, zlasti za zdravljenje sladkorne bolezni. Lahko gre za motnje v delovanju ščitnice, motnje dihanja v spanju, tumorje – najpogosteje limfome – ter vnetja. Potenje je lahko intenzivno ali pa se pojavi kot blag znak le na posameznih, omejenih delih telesa.
-
Ko opazite prve znake naglušnosti, je pomembno, da jih sprejmete in pravočasno ukrepate. Potrebo po slušnem aparatu potrdi specialist ORL, ki po pregledu izda naročilnico za preizkus. Pri izbiri se ne odločajte le glede na videz, temveč predvsem glede na svoje potrebe. Ključen je avdiogram, ki določa ustrezno ojačitev glede na izgubo sluha. Upoštevajte tudi obliko ušesa, svoje sposobnosti rokovanja in življenjski slog.
Če ste pogosto v družbi ali zahtevnih zvočnih okoljih, izberite zmogljivejši aparat z naprednimi funkcijami. Pravilna izbira slušnega aparata bo olajšala vašo komunikacijo in izboljšala kakovost življenja.
-
Srečanja bolnikov z možgansko kapjo
Mnogi bolniki po možganski kapi ostanejo gibalno ovirani, nekateri pa imajo motnjo govora in se težko sporazumevajo. Pogosto se zaradi tega počutijo nelagodno in se izogibajo druženju. V Združenju bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo Slovenije (CVB) si v družbi ljudi s podobnimi težavami izmenjujejo izkušnje in znanje, razvijajo prostočasne dejavnosti in opozarjajo pristojne, da bolniki in svojci potrebujemo vseživljenjsko podporo (spletna stran: www.zdruzenjecvb@.com ).
Zdrave ledvice, daljše življenje
Zdravje
Ledvice so zelo pomemben organ, saj nenehno čistijo kri in odstranjujejo škodljive presnovke iz telesa. Njihovo okvarjeno delovanje povzroča nabiranje snovi, ki spodbujajo vnetje in okvaro žil, kar pospeši staranje telesa ter nastanek različnih obolenj.
Ledvice med drugim skrbijo za ustrezno količino vode, soli in kislin v telesu, izločajo različne hormone ter uravnavajo krvni tlak, minerale in vitamine, ki vplivajo na zdravje kosti. Predvsem sta tesno povezana delovanje srca in ledvic – ko peša en organ, se to pozna tudi na drugem, zato okvarjeno delovanje ledvic neposredno prispeva k srčno-žilnim boleznim, so opozorili v Društvu za zdravje srca in ožilja, Zvezi društev ledvičnih bolnikov Slovenije in Slovenskem nefrološkem društvu ob svetovnem dnevu ledvic, ki vsako leto poteka drugi...
-
Zdravje
Klopi postanejo dejavni spomladi, ko se temperatura tal dvigne nad šest stopinj Celzija in ob zadostni vlagi. Letos so se že »zbudili«, zato na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) priporočajo cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu in druge preventivne ukrepe.
Med infekcijskimi boleznimi, ki jih prenašajo klopi, je pri nas najpogostejša lymska borelioza. Na NIJZ odkrijejo približno 4500 primerov na leto, najpogosteje na Goriškem, Gorenjskem in v murskosoboški regiji. Približno sto primerov je klopnega meningoencefalitisa, večinoma na Gorenjskem, Koroškem, Notranjskem in v ljubljanski regiji, redkeje pa se pojavlja še humana granulocitna anaplazmoza. Letošnja sezona klopov naj bi bila podobna lanski, pravijo poznavalci, kar pomeni, da jih bo razmeroma veliko. Najdemo jih v gozdovih, na gozdnih robovih, travnikih in vrtovih. Pred vbodi se zavarujemo z oblačili svetlih barv; ko se odpravimo na sprehod ali delamo na vrtu, oblecimo dolge hlače z nogavicami čez hlačnice, majico z dolgimi rokavi in čim višjim ovratnikom ter zaprto obutev. Po prihodu domov preglejmo celo telo in čim prej odstranimo morebitne klope. Uporabljajmo tudi repelente, vendar jih nanašajmo na oblačila, ne na kožo.
Najboljša izbira je zdrava izbira
ZDRAVJE
Približno 40 odstotkov obolevnosti za rakom bi lahko preprečili z zdravimi odločitvami, na kar že leta opozarjajo onkologi. Že s tem, da ne kadimo, kožo vestno ščitimo pred sončnimi žarki in se več gibljemo, izboljšamo kakovost življenja, hkrati pa zmanjšamo možnosti, da zbolimo.
Odločamo se za majhne korake, kajti tako kot se rak ne pojavi čez noč, tudi bolj zdrave odločitve sprejemamo postopoma. Pri tem nam lahko pomagajo priporočila Evropskega kodeksa proti raku, ki jo je predstavila Zveza slovenskih društev za boj proti raku. Izšla je že peta, posodobljena izdaja, ki temelji na najnovejših znanstvenih dognanjih. Vsebuje 14 razumljivih in preprostih priporočil, ki se dotikajo naših vsakdanjih navad ter tudi okoljskih dejavnikov, s katerimi se srečujemo. Seveda prav vseh bolezni tudi s preventivnimi ukrepi ne moremo preprečiti, pa če smo še tako dosledni. Vendar pa naredimo nekaj dobrega zase in za svoje zdravje že, če upoštevamo nekaj priporočil.
Pri nabiranju čemaža bodite previdni
Čemaž je poleg regrata med najbolj priljubljenimi rastlinami, ki jih nabiramo v naravi. Zaradi podobnosti z nekaterimi drugimi, žal strupenimi rastlinami, kot so čmerika, šmarnica ali jesenski podlesek, pa je pri nabiranju potrebna previdnost. Zaužitje katere od teh treh vodi v zastrupitev in celo smrt.
Te tri rastline namreč ljudje najpogosteje zamenjujejo z užitnim čemažem ali divjim porom, kot ga tudi imenujemo. Zaužitje jesenskega podleska, čmerike ali šmarnice lahko vodi v zastrupitev in celo smrt. Kot je povedal vodja centra za klinično toksikologijo in farmakologijo UKC Ljubljana Miran Brvar so od leta 2000 obravnavali nekaj čez 40 primerov zastrupitev z jesenskim podleskom, šest ljudi je umrlo. Marca sta umrla 70-letni moški z območja Dolenjske ter 60-letna ženska z območja Štajerske, ki sta pomotoma pojedla jesenski podlesek.
Zaščitimo se pred okuženimi klopi
Klopi so se letos že »zbudili«, zato na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) priporočajo cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu.
Ker prebolevanje meningoencefalitisa ni prijetno, ob tem pa do deset odstotkov bolnikov lahko ohromi, dobra tretjina pa ima še dolgotrajne posledice (glavobole, motnje spomina, motnje koncentracije), infektologi priporočajo cepljenje vsem prebivalcem. Za osnovno cepljenje so potrebni trije odmerki. Drugi odmerek sledi prvemu po enem mesecu, tretji odmerek pa čez 5 do 12 mesecev.
Strah postane manjši, ko o njem govorimo
Novice o družbenih pretresih, vojnah, podnebnih spremembah in epidemijah namreč v marsikom vzbujajo tesnobne občutke, nemir in negotovost glede prihodnosti. Zato so osrednja tema letošnjega Tedna možganov Strahovi sodobnega sveta.
To je mednarodna akcija za ozaveščanje javnosti o koristih poznavanja živčevja, ki jo pri nas prireja Slovensko društvo za nevroznanost SiNAPSA. Teden možganov bo potekal od 16. do 20. marca 2026. Poznavalci različnih strok se bodo strahu lotili z vseh vidikov: od njegovih nevrobioloških in telesnih osnov do psihoterapevtskega pomena, dolgoročnih vplivov na zdravje ter možnosti soočanja z njim. Govorili bodo tudi o sodobnih oblikah strahu, kot so socialna anksioznost, kako travmatične in pozitivne izkušnje (so)oblikujejo naše življenje, kakšen stres povzroča dolgotrajni strah, kako na nas vplivajo mediji in informacijska preobremenjenost, pa tudi o razlikah v doživljanju strahu med generacijami, o kibernetski varnosti ter umetni inteligenci.
Zdrave ledvice, daljše življenje
Svetovni dan ledvic, ki ga obeležujemo v četrtek, letos poteka pod geslom: »Za počasnejše staranje poskrbite za svoje ledvice«. Ledvične bolezni namreč pospešijo procese staranja, zaradi česar imajo bolniki pogosteje srčno popuščanje, srčni infarkt ali možgansko kap.
Ledvice so zelo pomemben organ v našem telesu, saj nenehno čistijo kri, skrbijo za pravšnjo količino vode, soli in kislin v telesu, izločajo različne hormone in uravnavajo krvni tlak. Okvarjeno delovanje ledvic neposredno prispeva k srčno-žilnim boleznim, saj sta delovanje srca in ledvic tesno povezana, so pred svetovnim dnevom ledvic izpostavili v društvu za zdravje srca in ožilja, Zvezi društev ledvičnih bolnikov Slovenije in Slovenskem nefrološkem društvu. Da se ljudje, ki jim odpovedujejo ledvice, lažje soočijo z novo nastalo situacijo in pridobijo več informacij, je pomembno, da poiščejo pomoč v društvu ledvičnih bolnikov. Koristne informacije najdete na spletni strani Zveze društev ledvičnih bolnikov https://zdlbs.si/
