Zgodovina
Rodbina Rus je Bledu dala močan pečat
Iz roda v rod
Njihova blejska zgodba se je začela leta 1899, ko je Ivan Rus, praded Zdravka Rusa, ki mi je odgrinjal družinsko zgodovino, prišel na Bled in se leta 1891 poročil z domačinko Katarino Wester – Danejevo.
Ivan Rus je odraščal na Bohinjski Beli pri stricu Ivanu Berliču, tamkajšnjem duhovniku. Izučil se je za krojača, stric pa mu je priskrbel delo na Bledu. Šival je za okoliško duhovščino, frake za hotelsko osebje, obleke za domačine, tudi platnene letne obleke za Riklijevo gospodo, ki je prihajala z vseh koncev Evrope. Ob tem je okoli leta 1896 od Steierja prevzel zastopstvo za prodajo koles in celo zgradil stezo, na kateri je kupce začel učiti vožnje s kolesom.
Spoznavanje, učenje, soustvarjanje
Zgodbeseptember '24Ljudje Zgodovina
Muzeji niso samo ustanove, ki dokumentirajo preteklost, pač pa obiskovalcem omogočajo večplastno doživljanje dediščine. Ob razstavah jih na različne načine spodbujajo, naj z njimi delijo svoje znanje, izkušnje in spomine.
Kot pravi Janja Rebolj, muzejska svetnica, ki v Muzeju in galerijah mesta Ljubljane pripravlja vsebino programa za odrasle, so spremljevalni dogodki namenjeni temu, da ljudje tisto, kar vidijo na razstavi, še bolj podoživijo ali z udeležbo na delavnicah razvijejo večje zanimanje za vsebino. »Pri snovanju me vodijo trije cilji: udeležencem želimo ponuditi novo ali poglobljeno znanje, prenašamo kulturo ustvarjanja in tako širimo njihove izkušnje ter spodbujamo aktivno državljanstvo, kot temu rečem. Kar pomeni, da jih spodbujamo k razmišljanju, kaj nam razstava prinaša, kako lahko vsebina pripomore k boljšemu sobivanju in podobno.«
September pred petdesetimi leti
Vzajemnost letos praznuje 50. obletnico izhajanja, zato vas želimo spomniti, kaj vse se je dogajalo v septembru 1974.
Pri založbi Helidon je izšla prva mala plošča Iva Mojzerja s skladbama Polnočni kavboj in Koledar ljubezni.
Televizijska postaja NBC je predvajala prvo od 204 epizod serije Little House on the Prairie (Hišica v preriji), ki smo jo čez nekaj let z navdušenjem gledali tudi pri nas.
V Italiji so Fiat, Renault in Alfa Romeo ustanovili skupno podjetje Sofim (Società franco-italiana di motori) za proizvodnjo dizelskih motorjev.
-
V slovenskem morju je manj rib kot pred desetletjem
Iz zgodovine
Koprski ribič Renato Bonja ugotavlja, da je vsak dan v letu sicer mogoče uloviti kakšno ribo, vendar jih je količinsko manj kot pred letom 2012. Pravi, da se je takrat zgodila nekakšna prelomnica in zdaj ulovi le še deset odstotkov rib v primerjavi s prejšnjimi leti.
Renato Bonja ima že 25 let skorajda ustaljeno dnevno rutino, in to ne glede na to, ali dežuje ali piha burja. Vstane okrog 5. ure, se odpravi na morje, kjer dvigne mreže, ki jih je prejšnjo noč kalal (spustil) v globino, in se nato v port, kot pravi koprskemu mandraču, vrne med 8. in 9. uro. Tam ga pričaka žena Andrejka, ki svež ulov z vozičkom odpelje v ribarnico, medtem pa že po poti nekaterim najbolj neučakanim strankam razlaga, kakšno ponudbo ima na voljo.
Starosta ribičev in roker po duši
Iz zgodovine
Preteklih časov se nostalgično spominja tudi Marino Šav, starosta koprskih ribičev. Ribe lovi tako rekoč od malih nog. Pri približno desetih letih se je prvič podal na ribolov s svojim očetom, in to počne še danes pri polnih 78 letih.
Takrat, še šolar, se je po pouku pridružil očetu in skupaj sta se odpravila v Val Štanjon, kot so domačini imenovali Škocjanski zatok. »To območje, rekli smo mu tudi zaprto morje, je bila zlata jama za lov na ciplje, volpine (glavate cipelje), predvsem pa jegulje.« Tako je bilo vse od šestdesetih let in zagotovo do devetdesetih let prejšnjega stoletja. »Enkrat se je na sto trnkov, na katere smo za vabo pripeli gliste, ujelo kar 80 jegulj,« se spomni Šav.
Nekdanja božja pot je zdaj priljubljena izletniška točka pohodnikov
Zgodbejulij '24Ljudje Zgodovina
ODSTRTE PODOBE – SVETI JOŠT NAD KRANJEM
Naselje je vrh istoimenskega hriba, visokega 847 metrov, ki je del dolgega slemena med Kranjem in Škofjo Loko. Ker se osamljeno dviguje proti osrčju severnega dela Ljubljanske kotline, so z njega čudoviti razgledi na Škofjeloško hribovje, Karavanke ter Julijske in Kamniško-Savinjske Alpe. V času nastanka objavljenih razglednic v začetku 20. stoletja je na Sv. Joštu (kot se je vasica imenovala do leta 1955, zatem Jošt nad Kranjem, po letu 1990 pa ima zdajšnje ime) živelo osem, ob popisu leta 1931 pa deset stalnih prebivalcev (največ), od leta 1981 pa ni nobenega več. Trislikovno barvno razglednico, ki poleg podružnične baročne cerkve sv. Jošta prikazuje še kapelico pri Studencu in farno cerkev sv. Martina v Šmartinu pri Kranju (današnjem Stražišču), je okrog leta 1900 založil tedanji joštarski gostilničar Franc Benedik, dedek 73-letnega upokojenega zdravnika internista nefrologa Mihe Benedika.
-
Nostalgija
Vzajemnost letos praznuje 50. obletnico izhajanja, zato vas želimo spomniti, kaj vse se je dogajalo poleti leta 1974.
Sladoled Planica z značilno kombinacijo okusov vanilije, jagode in čokolade je navdušil potrošnike.
Richard Nixon, 37. predsednik Združenih držav Amerike, je zaradi odkritja afere Watergate odstopil s položaja. Nadomestil ga je podpredsednik Gerald Ford.
Na Kozjanskem so še vedno odstranjevali posledice hudega potresa, ki je poškodoval več kot tisoč stavb.
Krama je za nekoga dragocenost
Iz zgodovine
V Kopru vsako tretjo soboto v mesecu pripravijo sejem starin, ki radovedneže in kupce vabi pred vrata Muda in na Prešernov trg. Predmeti, ki jih zbiratelji ponujajo na stojnicah, izvirajo v glavnem iz 19. in 20. stoletja, nekaj jih je tudi iz 18. stoletja, a so bolj redki.
Kakšen je profil tipičnega zbiratelja, vprašamo organizatorja sejma Maurizia Kasteliča. »To so večinoma starejši ljudje, ki imajo čas, zbirateljsko strast in se pri svojem delu zabavajo. So radi med ljudmi. Če kakšno stvar tudi prodajo, toliko boljše.«
-
Prosti časjunij '24Ljudje Zgodovina
Vzajemnost letos praznuje 50. obletnico izhajanja, zato vas želimo spomniti, kaj vse se je še dogajalo pred pol stoletja. Nekaj dogodkov iz junija 1974.
- Na desetem svetovnem prvenstvu v nogometu, ki je potekalo v Zvezni republiki Nemčiji, je prvič nastopil Slovenec. To je bil Branko Oblak v dresu Jugoslavije, ki je dosegla sedmo mesto.
- Uspavanka za mrtve vagabunde Mojmirja Sepeta (glasba) in Franeta Milčinskega (besedilo) ter v izvedbi Majde Sepe je na festivalu Slovenska popevka prejela kar štiri nagrade.