Zgodovina
Uspešna pot se je začela z bučnim oljem
Dobro počutjejunij '24Prehrana Zgodovina
Danes imamo v trgovinah na izbiro veliko jedilnih olj različnih vrst in proizvajalcev. Razlikujejo se po cenah in tudi po kakovosti. Morda se zadnjega premalo zavedamo, saj nas pri nakupu rada premami nizka cena. Pri vodilni slovenski oljarni in edini rafineriji jedilnih rastlinskih olj Gea poudarjajo, da se je v 120 letih, odkar delujejo, marsikaj spremenilo, vendar kakovost in varnost izdelkov ostajata ključni vrednoti podjetja.
Ob tem visokem jubileju so odprli svoja vrata in pokazali tudi proizvodnjo in laboratorij, kjer dnevno analizirajo tako surovine kot olja. Bogata tradicija proizvodnje olja v Slovenski Bistrici sega v leto 1904, ko je Albert Štiger ustanovil podjetje za predelavo bučnega olja na obrtniški način. In še danes so v Gei najbolj ponosni na štajersko-prekmursko bučno olje, čeprav je zdaj njihov program širši, saj zajema proizvodnjo nerafiniranih hladno stiskanih in praženih olj, rafiniranih olj in delikatesnih izdelkov, kot sta majoneza in tatarska omaka, ter semena. V ponudbi imajo več kot 40 vrst jedilnih olj, od bučnega, sončničnega, repičnega, lanenega do sezamovega in olja črne kumine. Vse te izdelke pa tržijo pod prepoznavnimi blagovnimi znamkami Gea, Gea Bio, Cekin, Zvezda in Sončni cvet.
Ne bom več nosila na glav′ci vode
Iz zgodovine
Na našem dvorišču je še vedno vodnjak, ki mu po domače pravimo štirna. Ni bil vir čiste pitne vode le za nas, ampak tudi za več sosedov, ki so jo vsak dan z vedrom vlekli iz mrzle globine.
Globok je osem metrov, v njem pa čista hladna voda, ki je vse leto skoraj enake temperature. Ročka je svetlo zglajena od dlani ženskih rok, ki so prihajale po vodo. Med njimi je bila tudi sosedova teta Micka. Nekaj let je delala v tovarni, ki ji je za vedno zaznamovala življenje. Stroji so brneli v treh izmenah, kolesa so se vrtela, na njih pa so bili ploščati pogonski jermeni, ki so gnali stroje, pomanjkljivo zavarovani. Enkrat je dobila roko med kolesje, ki ji je odtrgalo zapestje na eni roki. Potem je v tovarni opravljala dela, ki jih je še lahko, na domači kmetiji pa je delala, kot da nesreče sploh ni bilo.
-
Protiturški obrambni stolp je nekakšen zaščitni znak vasi
ODSTRTE PODOBE – LOKEV
Obmejno, večinoma urbanizirano naselje leži na kraškem Lokavskem polju ob cesti Divača–Bazovica, štiri kilometre od mejnega prehoda Lipica. Vas je sestavljena iz dveh večjih delov: Gornje vasi ali Britofa, strnjenega okoli župnijske cerkve sv. Mihaela, ter Dulanje vasi ob cesti proti občinskemu središču Sežana. Krajevno ime izvira iz lokve ali lokvice, kot so domačini poimenovali ograjen prostor, kamor so hodili po vodo. »Lokev je po številu prebivalcev, ki jih je bilo v začetku preteklega stoletja, ko sta nastali razglednica in fotografija, nekaj čez tisoč, zdaj pa jih je okrog 850, največja vas na Primorskem. Dokazi o njenem obstoju pa segajo v prazgodovino in rimsko dobo,« pravi 57-letni lastnik lokavskega Vojaškega muzeja Tabor, interpretator kulturne dediščine Srečko Rože.
Prva borzna kriza je povezana s tulipani
Zgodovina
Ljudje imamo kar nekaj neprijetnih lastnosti. Ena izmed njih je nagnjenost do špekulacij in hazardiranja, druga pa pohlep. Kaj je lepšega na svetu, če se ob majhnem nepomembnem vložku ob nekaj tveganja lahko pride do precejšnjega premoženja?
Tako je bilo od nekdaj in bo, kot kaže, tudi v prihodnje. Od vsepovsod nas oblegajo vabila, naj vlagamo v najrazličnejše sklade, delnice, obveznice, nepremičnine. Pa tudi razne kriptovalute in igre na srečo vseh mogočih vrst. Vse nas so polna usta o varstvu osebnih podatkov, o obveščenosti in varstvu vseh mogočih človekovih pravic. Včasih se zdi, da le zato, da se zadovolji nekim formalnostim, ki jih zahteva družba, vse drugo pa deluje kot nekakšen Divji zahod. Zlikovci pritisnejo na najbolj negativna človekova čustva in zdi se, da jim je uspeh zagotovljen.
Slovenska mesta v evropskih barvah
Ob 20. obletnici pristopa Slovenije k Evropski uniji bodo v noči na 1. maj v barvah evropske zastave zažarele prepoznavne stavbe in javni prostori v nekaterih slovenskih mestih.
Celje, Kranj, Krško, Ljubljana, Maribor, Novo mesto, Piran, Slovenj Gradec, Velenje se bodo na pobudo Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji na predvečer velike širitve EU simbolno pridružila praznovanjem po vsej Evropi, še zlasti v desetih državah, ki so 1. maja 2004 pristopile k Evropski uniji.
Pri nas bodo osvetljeni ljubljansko Tromostovje, fontana in kužno znamenje na Glavnem trgu v Mariboru ter mariborski grad, Celjski grad, Gimnazija Kranj, Rotovž v Novem mestu, dvorec Rotenturn v Slovenj Gradcu, Hočevarjev mavzolej v Krškem, prireditveni prostor Park Vista ob Velenjskem jezeru ter občinska palača na Tartinijevem trgu v Piranu.
Potres leta 1895 botroval nastanku novega naselja
Zgodbeapril '24Ljudje Zgodovina
ODSTRTE PODOBE – ROŽNA DOLINA, LJUBLJANA
Ljubljanska četrt Rožna dolina leži zahodno od ožjega središča mesta, med železniško progo Ljubljana–Sežana in Rožnikom ter parkom Tivoli in potokom Glinščica. Poleg prevladujočih individualnih stanovanjskih hiš so tu tudi študentsko naselje, Vila Podrožnik, protokolarni objekt Vlade RS, in nekaj drugih vil, Biotehniška fakulteta ter več diplomatskih rezidenc. Ceste so označene z rimskimi številkami: tiste, ki tečejo vzporedno z železnico, z II do XII, od železnice proti Rožniku pa z I do XXI. »Ob zadnji rožnodolski cesti so moji starši – oba sta bila zaposlena pri železnici – hišo (dvojčka) gradili v okviru Zadruge za izgradnjo stanovanjskih hiš Železničar, vanjo pa smo se vselili leta 1963,« je dejal 71-letni Andrej Golob, upokojeni referent za izvajanje pokojninskega zavarovanja na OE Ljubljana ZPIZ Slovenije.
O državicah, ki bi to rade bile
Iz zgodovine
Zdi se, da zametki državnosti sodijo prav v zibelko civilizacije. Ljudje smo prav kmalu ugotovili, da ima posameznik bistveno večje možnosti za preživetje v skupini, kot pa da se sam prebija skozi sovražno okolje.
V Mezopotamiji so ohlapne rodovne in plemenske skupnosti pred petimi tisočletji prerasle v mestne državice. Iz mestnih držav, ki so, kot ime pove, obsegale posamezne naselbine, smo prišli do nacionalnih držav in imperijev, ki so dostikrat obsegali precejšen del zemeljske oble. Številne od teh držav so izginile v pozabi zgodovine, druge obstajajo še danes.
Angelski sij je reševal vojake
Iz zgodovine
Med ameriško državljansko vojno je bila bitka za Shiloh na jugozahodu ameriške zvezne države Tennessee ena najbolj krvavih, čeprav je potekala le dva dni, in sicer od 6. do 8. aprila 1862. Zaznamovalo je ni le veliko število žrtev, temveč tudi takrat nepojasnjen pojav, modrikasta svetloba, ki se je pojavljala na ranah vojakov in po pričevanju očividcev marsikaterim rešila življenje. Ali je šlo za privide, resnični čudež ali pa razložljiv pojav je ostala skrivnost poldrugo stoletje.
Na močvirnem območju v bližini mesta Pittsburg Landing ob reki Tennessee so bili na eni strani unionisti, vojaki severnega dela Združenih držav Amerike, ki se jim je pridružilo na tisoče potomcev afriških sužnjev, poimenovanih bivolji vojaki (buffalo soldiers). Številčno vojsko s 67.000 vojaki sta vodila general Ulysses S. Grant in don Carlos Buell. Nasproti jim je stala vojska konfederacije ameriških južnih držav pod vodstvom generala Alberta Sidneyja Johnstona. 45.000 vojakov je bilo slabše oboroženih od nasprotnikov in pretežno neizkušenih v vojskovanju. To je bil najhujši spopad v dotedanji vojni, saj je bilo v dveh dneh ubitih okoli 3500 vojakov in ranjenih okoli 16.000, med katerimi so marsikateri zaradi neustrezno oskrbovanih ran kmalu umrli. Okoli 3000 vojakov je bilo pogrešanih ali so končali v ujetništvu.
-
Ljudje Zdravje Oskrba Pravni nasvet Ročna dela Razvedrilo Prehrana Zgodovina Starejši Gibanje Vrt Pokojnine Kultura Medgeneracijsko Potovanja Dom Moda
Drage bralke in bralci,
želimo vam vesele velikonočne praznike.