Zgodovina
Življenje zavedne slovenske meščanske rodbine
Zgodbefebruar '24Ljudje Zgodovina
ODSTRTE PODOBE – LJUBLJANA – CELOVEC
»Leta 2008 sem po smrti svoje matere prof. Ksenije Kušej Novak, zadnje predstavnice tretje generacije rodbine Legat-Kušej-Novak, podedoval lep album s 497 razglednicami, od najstarejše iz leta 1897 do razglednic iz časa druge svetovne vojne. Poleg albuma pa je bilo še 511 razglednic, poslanih kasneje in do leta 2008. Vse razglednice so v slovenskem jeziku, pisane znanim članom rodbine, nepoškodovane, vsebinsko bogate ter s poudarkom na slovenstvu. Zato sem se pred petimi leti odločil, da na osnovi 210 izbranih razglednic in nekaj drugih dokumentov predstavim življenje te zavedne slovenske meščanske rodbine od druge polovice 19. do začetka 21. stoletja,« pravi 76-letni upokojeni profesor Pravne fakultete Univerze v Mariboru dr. Mitja Novak, avtor zajetne monografije.
Varčevanje s pikapolonicami, ježki, zmajčki, delfinčki
Muzeji
Leta 2020 smo praznovali dvestoto obletnico bančništva na Slovenskem, naslednje leto pa smo dobili muzej, ki obiskovalcem odkriva delček zgodovine. Ko je na Čopovi ulici v Ljubljani znamenita Mestna hranilnica ljubljanska zaprla vrata, so v njenih prostorih postavili Bankarium, Muzej bančništva Slovenije.
Za upravljanje muzeja je Nova Ljubljanska banka (NLB) ustanovila Zavod za upravljanje kulturne dediščine, ki skrbi tudi za umetniško zbirko v lasti NLB, ki bo konec letošnjega leta že na ogled v galeriji v drugem nadstropju. Secesijsko stavbo, v kateri je muzej, so zgradili po zamisli arhitekta Josipa Vancaša leta 1905, zasnovali so jo v treh nadstropjih, bančni prostori, namenjeni strankam, so bili v prvem nadstropju in tako je ostalo, vse dokler ni Mestna hranilnica ljubljanska svoje poslovanje preselila v pritličje.
-
Prosti časjanuar '24Zgodovina Kultura Potovanja
Izlet
Ko se boste naslednjič vozili proti morju, naredite postanek v Brkinih. V Pivki morate zaviti proti Ribnici in Prema ne boste zgrešili, saj se njegov grad pne nad cesto, ki vodi proti Ilirski Bistrici. Prem je edinstven, saj se ponaša z več znamenitostmi kot vsa druga pokrajina skupaj.
Premski grad je eden najstarejših in najbolje ohranjenih v tem delu Slovenije. Zgrajen je bil že v 12. stoletju in njegov najstarejši del vidite iz doline, še preden se začnete vzpenjati proti vasi. Vhod je vpadljiv, vodi mimo okroglega stolpa in pozorni opazovalci boste opazili, da je nekoč premogel dvižna vrata in potemtakem tudi obrambni jarek. Grad zaznamuje več elementov, ki mu jih je med obema vojnama zapustil lastnik tržaški zdravnik Bruno Zuccolin, ki se je odkrito spogledoval s fašizmom. Zdaj grad služi kot kulisa za poletne prireditve in poroke. V njem je razstava o prazgodovinskih naseljih v okolici in drugih gradovih v dolini reke Reke – preostali so v precej slabšem stanju kot premski. Ko se boste odpravljali tja, preverite na spletni strani Turističnoinformacijskega centra Ilirska Bistrica, kdaj je odprt.
Razvoj kraja se je začel z rudarstvom in fužinarstvom
ODSTRTE PODOBE – MOJSTRANA
Gručasta vas je s 1080 prebivalci drugo največje naselje v občini Kranjska Gora in stoji na prodnem vršaju ob sotočju reke Save Dolinke in potoka Bistrica. Ob Bistrici se proti jugozahodu odpira ledeniška dolina Vrata s slapom Peričnikom. V kraju se odcepi cesta proti jugu čez Kosmačev preval (847 m) med Mežakljo in triglavskim pogorjem v Zgornjo Radovno, od tam pa v ledeniški dolini Kot in Krmo. »Razvoj kraja je od 14. stoletja povezan s kopanjem železove rude in fužinarstvom na začetku doline Vrata. Ko je ta dejavnost konec 19. stoletja zamrla, so na mestu, kjer je najprej stal plavž in nato kovačnica, leta 1893 postavili cementarno,« nas je z nastankom Mojstrane seznanil 81-letni upokojeni ekonomski tehnik in mojster fotografije Janez Kramar.
-
-
Ljudje Zdravje Oskrba Pravni nasvet Ročna dela Razvedrilo Prehrana Zgodovina Starejši Gibanje Vrt Pokojnine Kultura Medgeneracijsko Potovanja Dom Moda
Naročniki lahko objavijo tri brezplačne oglase na leto. Posamezen oglas lahko vsebuje največ 30 besed, pošljite pa ga do 15. v mesecu, da bo objavljen v naslednji številki. Oglase lektoriramo. Oglaševalcem zagotavljamo anonimnost, zato njihovih naslovov ali telefonskih številk ne posredujemo nikomur.
- Če se javljate na oglas, na ovojnico pisma napišite naš naslov ter šifro in številko oglasa, da lahko vaše pismo posredujemo naprej. Odgovarjajte le na male oglase zadnjih dveh mesecev.
Z lastnim zaslužkom do svobode
Iz zgodovine
Razstava Ne/vidne ženske Istre: Istranke, potovke, Šavrinke, ki je na ogled v Muzejski galeriji Pokrajinskega muzeja Koper odstira zanimiv pogled in dragocena pričevanja o ženski iznajdljivosti in podjetnosti nekoč v Istri.
Avtorica Tina Novak Pucer iz Pokrajinskega muzeja Koper je razstavo zasnovala v sodelovanju s Pomorskim muzejem Sergej Mašera Piran in Etnografskim muzejem Istre, zato so razstavni plakati bogati z reprodukcijami starih fotografij, pričevanji žensk in številnimi zanimivimi informacijami. Med drugim izvemo, da so bile v Istri Šavrinke znane kot potujoče prodajalke, prihajale pa so iz Šavrinije, slovenskega dela Istre. »Krušarice, mlekarice, jajčarice in perice so bile neke vrste posrednice med tradicionalnim vaškim svetom in obalnimi mesti, od koder so domov poleg blagovnih dobrin prinašale tudi številne novosti,« zapiše avtorica. »Vsem je bilo skupno, da so obrt večinoma prevzele od matere, tašče ali kakšne druge sorodnice in so jo začele opravljati že kot mlada dekleta,« navaja.
Praznik naj le odstopa od vsakdana
december '23Ljudje Zgodovina Kultura
Naš pogovor
Obredno življenje utrjuje, potrjuje in na novo vzpostavlja skupnosti in odnose znotraj nje. In čeprav se je pomen marsikatere šege ali obreda izgubil v zgodovini, bodo rituali – v taki ali drugačni obliki – vedno obstajali, zatrjuje Ambrož Kvartič, doktor etnologije in kulturne antropologije ter raziskovalec sodobne pripovedne folklore. V obsežni knjigi z naslovom Od imena do spomina, ki je pred kratkim izšla pri Založbi Mladinska knjiga, predstavlja šege, navade in obrede, kot s(m)o jih poznali nekdaj, in tiste, ki nastajajo v sodobnem času. Knjiga je bila nominirana za knjigo leta na nedavnem Slovenskem knjižnem sejmu.
-
Nekoč smo imeli
Triindvajsetega septembra 2019 je posadka Adrie Airways na jutranjem letu Ljubljana–Bruselj v evropski zračni prostor ponesla poseben pozivni znak: Adria4ever. Nekaj dni pozneje se je s stečajem končala 58-letna zgodovina slovenskega letalskega prevoznika, ki nam je dal krila.
S temi besedami se začenja serija pogovorov, ki jih je v posebnem podkastu za Val 202 v letih 2019 in 2020 pripravila novinarka Tatjana Pirc. Zbrala je množico različnih sogovornikov, ki so »bili Adria«, ki so skrbeli za to, da je naš nacionalni prevoznik, naš letalski ponos, dolga leta uspešno prevažal potnike po vsem svetu. In nato žalostno končal, tako kot množica uglednih in uspešnih podjetij. A prav potop Adrie se je v naš skupni spomin zarezal kot največja poosamosvojitvena gospodarska tragedija, kajti letališče in domači letalski...
-
Prosti časdecember '23Zgodovina
Dobre stare viže
Ljudske pevke Vesele Ribnčanke delujejo pod okriljem Društva podeželskih žena Ribnica, začetek njihovega delovanja pa sega v leto 2002, ko so prvič pripravile velikonočno razstavo s kulturnim programom. Prvi pevski nastop jih je spodbudil, da so društveno dejavnost – poleg peke in različnih izobraževalnih tečajev – nadgradile še s pesmijo. Začele so redno vaditi in se poimenovale Vesele Ribnčanke.
Marinka Vesel, ki vodi tako Društvo podeželskih žena Ribnica kot tudi Vesele Ribnčanke, se rada pošali, da jim je bilo ime pred 20 leti v vseh pogledih pisano na kožo, še posebej njej, ki je rada vedno dvakrat »vesela« – tako s priimkom kot z dejanji. Pove, da rade prepevajo stare ribniške ljudske in narodne pesmi, s katerimi si polnijo dušo in srce. Prepevajo po spominu, po posluhu in brez not, tako kot so nekoč prepevale njihove mame in babice ob delu doma ali na polju ter na drugih družabnih srečanjih. Pesmi, ki jih pojejo, so zbirale po ustnem izročilu in so se pogosto učile druga od druge. Najraje prepevajo pesmi, ki opevajo nekdanje kmečko življenje in življenje preprostih ljudi na vasi, njihovo delo in medsebojno ljubezen do rodne zemlje in domovine. Skupino z igranjem na citre spremlja Tanja Zalokar iz Šentjerneja, rade pa sodelujejo tudi z violinisti ribniške glasbene šole.