Zgodovina
Angelski sij je reševal vojake
Iz zgodovine
Med ameriško državljansko vojno je bila bitka za Shiloh na jugozahodu ameriške zvezne države Tennessee ena najbolj krvavih, čeprav je potekala le dva dni, in sicer od 6. do 8. aprila 1862. Zaznamovalo je ni le veliko število žrtev, temveč tudi takrat nepojasnjen pojav, modrikasta svetloba, ki se je pojavljala na ranah vojakov in po pričevanju očividcev marsikaterim rešila življenje. Ali je šlo za privide, resnični čudež ali pa razložljiv pojav je ostala skrivnost poldrugo stoletje.
Na močvirnem območju v bližini mesta Pittsburg Landing ob reki Tennessee so bili na eni strani unionisti, vojaki severnega dela Združenih držav Amerike, ki se jim je pridružilo na tisoče potomcev afriških sužnjev, poimenovanih bivolji vojaki (buffalo soldiers). Številčno vojsko s 67.000 vojaki sta vodila general Ulysses S. Grant in don Carlos Buell. Nasproti jim je stala vojska konfederacije ameriških južnih držav pod vodstvom generala Alberta Sidneyja Johnstona. 45.000 vojakov je bilo slabše oboroženih od nasprotnikov in pretežno neizkušenih v vojskovanju. To je bil najhujši spopad v dotedanji vojni, saj je bilo v dveh dneh ubitih okoli 3500 vojakov in ranjenih okoli 16.000, med katerimi so marsikateri zaradi neustrezno oskrbovanih ran kmalu umrli. Okoli 3000 vojakov je bilo pogrešanih ali so končali v ujetništvu.
-
Ljudje Zdravje Oskrba Pravni nasvet Ročna dela Razvedrilo Prehrana Zgodovina Starejši Gibanje Vrt Pokojnine Kultura Medgeneracijsko Potovanja Dom Moda
Drage bralke in bralci,
želimo vam vesele velikonočne praznike.
Aleksandrinke moramo videti v najsvetlejši luči
Iz zgodovine
Ko so v Prvačini v začetku lanskega novembra odprli prenovljeno Hišo aleksandrink, so čustva preplavila marsikoga. Med njimi najbolj potomce žena, ki so v 19. in začetku 20. stoletja odhajale po zaslužek kot dojilje, kuharice, sobarice, varuške, hišne pomočnice in guvernante v Aleksandrijo in druga egiptovska mesta.
Mestni občini Nova Gorica je v sodelovanju z Društvom za ohranjanje kulturne dediščine aleksandrink in Regijsko razvojno agencijo severne Primorske po večletnih prizadevanjih le uspelo izvesti prvo obsežnejšo fazo obnove stavbe. Hiša v Prvačini 173 je že dolgo evidentirana kot muzej in je namenjena prikazu bivanjske kulture aleksandrink in dokumentov ter predmetov iz njihovega časa. A stavbo je pošteno načel zob časa. Ko je mestna občina kot lastnica pridobila del sredstev v višini 61.
Prebivalci te kostelske vasi so nekdaj tudi krošnjarili
ODSTRTE PODOBE – BANJA LOKA
Majhna vas s štiridesetimi prebivalci je eno večjih naselij v občini Kostel, ustanovljeni leta 1998. Razprostira se na planoti nad dolino reke Kolpe, ob cesti Kočevje–Petrina. Njena okolica je močno zakrasela in vrtačasta. V približno sto letih, ki jih zajemata objavljeni stari krajevni razglednici, se tako v Banji Loki kot tudi v občini s 54 naselji število prebivalcev nenehno zmanjšuje. Tako je bil lani Kostel občina z najstarejšim prebivalstvom v državi, povprečna starost je znašala 52,1 leta. »Na panoramski fotografiji, posneti iz Kaptola proti jugu, vidimo v ozadju hrvaško hribovje. Ob levem robu stoji župnijska cerkev sv. Jakoba iz 18. stoletja, desno od nje pa je središče vasi, kjer je tudi domačija mojega očeta Antona. Na njej sem v mladosti med počitnicami pri stričevi družini pomagal tudi pri kmečkih opravilih,« se spominja 77-letni upokojeni grafik in filatelist Janko Štampfl.
-
-
Vzajemnost letos praznuje 50. obletnico izhajanja, zato vas želimo spomniti, kaj vse se je še dogajalo pred pol stoletja. Nekaj dogodkov iz marca 1974.
- Korni grupa je s pesmijo Moja generacija osvojila prvo mesto na festivalu v Opatiji in kasneje zastopala Jugoslavijo na Pesmi Evrovizije.
- Na 24. festivalu italijanske popevke Sanremo je zmagala Iva Zanicchi s pesmijo Ciao, cara, come stai?
- V kinematografe je prišel film Veliki Gatsby z Robertom Redfordom in Mio Farrow v glavnih vlogah.
Vizija Rudolfa Maistra: vsi Slovenci v eni državi
»Maribor razglašam za posest Države Slovencev, Hrvatov in Srbov. Prevzemam vojaško poveljstvo nad vso Spodnjo Štajersko,« je drzno in kljub nasprotovanju tedanje slovenske in nemške vlade oznanil general Rudolf Maister ter 23. novembra 1918 s svojimi 4000 vojaki in 200 častniki – prvo redno slovensko vojsko s slovenskimi častniki in slovenskim poveljevanjem – razorožil zadnje enote nemške vojske v Mariboru.
Na ta dogodek nas vsako leto spomni državni praznik – dan Rudolfa Maistra. Letošnje leto pa je vlada razglasila kar za leto generala Rudolfa Maistra, saj praznujemo 150. obletnico njegovega rojstva (29. marca 1874) in 90. obletnico njegove smrti (26. julija 1934). General je bil v svoji narodni zavesti zavzet, trmast in tudi samovoljen. In prav tem njegovim lastnostim se lahko zahvalimo, da sta Štajerska ter del Koroške in Primorske danes v mejah današnje države.
-
Življenje zavedne slovenske meščanske rodbine
Zgodbefebruar '24Ljudje Zgodovina
ODSTRTE PODOBE – LJUBLJANA – CELOVEC
»Leta 2008 sem po smrti svoje matere prof. Ksenije Kušej Novak, zadnje predstavnice tretje generacije rodbine Legat-Kušej-Novak, podedoval lep album s 497 razglednicami, od najstarejše iz leta 1897 do razglednic iz časa druge svetovne vojne. Poleg albuma pa je bilo še 511 razglednic, poslanih kasneje in do leta 2008. Vse razglednice so v slovenskem jeziku, pisane znanim članom rodbine, nepoškodovane, vsebinsko bogate ter s poudarkom na slovenstvu. Zato sem se pred petimi leti odločil, da na osnovi 210 izbranih razglednic in nekaj drugih dokumentov predstavim življenje te zavedne slovenske meščanske rodbine od druge polovice 19. do začetka 21. stoletja,« pravi 76-letni upokojeni profesor Pravne fakultete Univerze v Mariboru dr. Mitja Novak, avtor zajetne monografije.
Varčevanje s pikapolonicami, ježki, zmajčki, delfinčki
Muzeji
Leta 2020 smo praznovali dvestoto obletnico bančništva na Slovenskem, naslednje leto pa smo dobili muzej, ki obiskovalcem odkriva delček zgodovine. Ko je na Čopovi ulici v Ljubljani znamenita Mestna hranilnica ljubljanska zaprla vrata, so v njenih prostorih postavili Bankarium, Muzej bančništva Slovenije.
Za upravljanje muzeja je Nova Ljubljanska banka (NLB) ustanovila Zavod za upravljanje kulturne dediščine, ki skrbi tudi za umetniško zbirko v lasti NLB, ki bo konec letošnjega leta že na ogled v galeriji v drugem nadstropju. Secesijsko stavbo, v kateri je muzej, so zgradili po zamisli arhitekta Josipa Vancaša leta 1905, zasnovali so jo v treh nadstropjih, bančni prostori, namenjeni strankam, so bili v prvem nadstropju in tako je ostalo, vse dokler ni Mestna hranilnica ljubljanska svoje poslovanje preselila v pritličje.