Zgodovina
Kraj spada med najstarejša naselja v Sloveniji
ODSTRTE PODOBE – STARA LOKA
Današnje primestno naselje na levem bregu reke Selščice je, kot pravi 85-letni upokojeni geolog, zgodovinar in domoznanec Alojzij Pavel Florjančič, »starodavni kraj s predzgodovinsko poselitvijo in neolitskimi ostanki orodij, rimsko vilo rustico na mestu Strahlovega gradu in »Kapitolom« nad njim, kjer stoji mogočna cerkev sv. Jurija. Grad in cerkev izstopata tudi na sliki Stare Loke iz leta 1916. Desno od gradu teče obcestno naselje, v ozadju pa je božjepotna cerkev Marijinega oznanjenja v Crngrobu. Ravninski svet Stare Loke, na Podnu, je danes do Sore gosto pozidan z domom slepih, slabovidnih in starejših, srednješolskim centrom, internatom, otroškim vrtcem, športno dvorano ter bazenom.«
-
IZ ZGODOVINE
Pokopališča niso le zadnje počivališče rajnih in prostor, kjer v njihov spomin prižigamo svečke. So tudi pomemben del naše kulture, zgodovine in umetnosti, nekateri jih imenujejo kar muzeji na prostem. Še posebej to velja za največje ljubljansko pokopališče Žale. Danes bomo odstrli le del njegovih zanimivosti.
Po mnenju Združenja kulturno pomembnih evropskih pokopališč so Žale eno najlepših pokopališč v Evropi. Ne le zaradi arhitekture, pač pa tudi zaradi hortikulture, ki mu daje poseben estetski pomen. Od leta 2009 so kulturni spomenik državnega pomena in so vpisane na Unescov seznam svetovne kulturne in naravne dediščine, največ po zaslugi arhitekta Jožeta Plečnika. Njegove mojstrovine lahko občudujemo na t. i. svetokriškem pokopališču oziroma starih Žalah – kar je staroslovanska beseda za pokopališče. Osrednje ljubljansko pokopališče je sicer razdeljeno na oddelke A, B in C (Nove Žale) ter D, ki je bolj poznan kot Mušičeve Žale (po projektantu Marku Mušiču), ki se širijo na drugi strani Tomačevske ceste.
-
Na fotografiji, najverjetneje iz leta 1930, so sestre ženske bolnice v Ljubljani na današnji Šlajmerjevi ulici. V prvi vrsti na sredini je upravnik prof. dr. Alojzij Zalokar, večkratni predsednik Slovenskega zdravniškega društva, na desni pa asistent dr. Pavel Pehani. Fotografijo je v objavo poslala Miha Zalokar.
Anton Žagar in Ivanka Novak sta se poročila pozimi leta 1961. Zanimivo je, da se je istočasno poročil tudi njegov brat Mihael. Po svatbi v domači hiši v Jagodniku so svatje nadaljevali praznovanje na novih domovih obeh parov – v Karteljevem in na Vrhu pri Pahi. Fotografijo je v objavo poslal sin Anton Žagar.
Vas pod Slavnikom je zaznamovala železniška postaja
ODSTRTE PODOBE – PODGORJE
Istrska gručasta vas na Podgorskem krasu je – podobno kot še osem istoimenskih slovenskih naselij – ime dobila po svoji legi pod goro, saj leži na vznožju Slavnika (1028 m). Skozi Podgorje je speljana cesta, ki se nad Črnim Kalom odcepi od avtoceste Razdrto–Koper in se od leta 1929 nadaljuje v osrčje Čičarije proti Jelovicam na hrvaški strani in naprej do Reke. Ta je postala pomembna povezava tega območja s Trstom, potem ko je bil leta 1936 zgrajen podaljšek mimo Kastelca, Socerba in Doline pri Trstu.
-
IZ ZGODOVINE
Ali ste vedeli, da imamo pri nas tudi podzemno cerkev in v njej najdemo celo čudodelno vodo? Vhod v Sveto jamo je nedaleč od gradu na Socerbu, v borovem gozdu tik ob planinski transverzali.
Legenda pravi, da je v jami dve leti prebival mladi sveti Socerb (lat. Servulus) po rodu iz plemiške družine iz Trsta. Potem ko je prestopil v krščansko vero in naj bi s čudeži ozdravil mnogo bolnikov, so ga leta 284 v Trstu mučili in usmrtili. Pokopan je v cerkvi svetega Justa v Trstu. Po njem se imenuje tržaška ulica Via san Servolo in eden od otokov v beneški laguni San Servolo. Njemu posvečene cerkve so še v Podragi, Bujah in na Artvižah.
Soseska zidanica že dobrih 250 let povezuje vaščane
ODSTRTE PODOBE – DRAŠIČI
Belokranjsko vinogradniško naselje z dvesto prebivalci leži na podolgovatem skalnem grebenu, ki se spušča proti vzhodu in je od občinskega središča Metlike oddaljeno šest kilometrov. Od tod vodijo ceste na sever proti obmejnim vasem Vidošiči, Kamenica in Železniki, na vzhod proti Krmačini ter na jug proti Rakovcu in Božakovem. Zahodno od Drašičev so brezovi steljniki, ki so v vsakem letnem času drugače obarvani. »Vsa okoliška prisojna pobočja so že naši predniki zasadili z vinsko trto, saj so tu odlični pogoji za vinogradništvo. Dobra lapornata prst in milo podnebje z zmernimi padavinami omogočata dobro dozorevanje grozdja, ki daje vinu prepoznavni značaj. Posebnost našega vinogradništva pa je sosesko vino. To nastane iz mošta vseh članov Soseske zidanice Drašiči, ki domuje v stavbi nasproti podružnične cerkve sv. Petra,« pravi njen predsednik, 69-letni vinogradnik s 4000 trtami Jože Stariha s Klobčaverjeve kmetije.
-
Lakota je strašna, a še hujša je žeja
Zgodbeseptember '25Ljudje Zgodovina
»Ko gledam razmere v največjem taborišču na svetu – Gazi, se mi pojavijo slike iz taborišča na Rabu, ki sem ga ob mami in sestrah doživljala kot otrok. Do zdaj sem mislila, da hujše, kot je bilo nam, ne more biti,« začne pripoved dolgoletna profesorica slovenščine na črnomaljski gimnaziji 92-letna Darka Čop, rojena Šimec, iz Črnomlja, ki sodi v generacijo zadnjih preživelih, ki še nosijo v sebi spomine na čas upora proti okupatorju in njegove posledice.
Čeprav je minilo že 83 let in je bila takrat stara komaj devet let, se dogodkov še živo spominja. Pod italijansko okupacijo je bila Bela krajina del ljubljanske pokrajine. V času velike roške ofenzive so Italijani izvajali množično interniranje celih družin, ki so imele koga med ribelli oziroma uporniki. Poveljstvo 11. armadnega zbora je 20. julija 1942 poslalo diviziji Isonzo v Črnomlju dva seznama oseb, ki so odšle k partizanom, in ukazalo aretacijo in internacijo vseh članov njihovih družin, porušenje njihovih hiš in zaplenitev njihovega imetja. Ob tem se postavlja vprašanje, kdo je Italijanom pomagal pripraviti sezname. V Črnomlju se je okupator znesel nad družinami partizanov v noči na 26. julij 1942.
Na razvoj vasi je vplivala bližina fužine v Radovni
Zgodbejulij '25Ljudje Zgodovina
ODSTRTE PODOBE – KRNICA
Razloženo naselje z gručastim jedrom v kotanji pod strmim Kočevnikom (838 m) leži v Gorjanskem kotu v dolini rečice Radovne in nad njo, na križišču cest v Radovno, na Pokljuko in Mežakljo. Krnica je s 70,443 kvadratnega kilometra površinsko največja vas v gorjanski občini, ki jo sestavlja trinajst naselij. »H Krnici spada sedem večjih ali manjših zaselkov: Zabrezno, Postojna, Hotunje, Perniki, Zamost, Zakolovrat in Spodnja Radovna. Najlepši pogled na vas se pokaže, ko se povzpnemo na pol poti proti Zatrniku. Pod seboj vidimo Krnico in zaselke, jugovzhodno in zahodno od nje so na ravnicah ledeniških teras vaška polja in travniki. Pogled nas popelje naprej do Gorij z okolico, na radovljiško deželo, ki jo zaključujejo Karavanke in v daljavi Kamniške planine,« nam 86-letni upokojeni učitelj tehnike na OŠ Gorje Jože Kosmač, po domače Psjakov, opiše svoj rojstni kraj, o katerem je pred dvema letoma napisal imenitno krajepisno kronologijo.
Poligraf je strah in trepet lažnivcev
IZ ZGODOVINE
Pregovor, da ima laž kratke noge, bi se moral z izumom poligrafa pred dobrim stoletjem potrditi, pa vendar to le ni čisto tako … Rezultati preverjanja s poligrafom na sodišču ne veljajo kot dokaz, so pa preiskovalnim organom v pomoč pri usmerjanju preiskave.
Da bi ujeli lažnivce, so stari Kitajci med zasliševanjem obtožencu v usta dali grižljaj nekuhanega riža. Če ga je izpljunil suhega, je veljal za lažnivca. Menili so, da stres, ki ga povzroča strah pred odkritjem laži, upočasni pretok sline, zaradi česar ima osumljenec suha usta. V Perziji so 500 let pred našim štetjem obtoženega bosega napotili po vročem železju, nato so mu noge za tri dni zavili v cunje. Ker so verjeli, da bog ščiti nedolžne, so obtoženega oprostili, če so se opekline lepo celile, kar je bil dokaz njegove nedolžnosti.