-
Z mojega okna
Zavil je čez trg in vse je dišalo po kuhančku, ljudje so stali pred stojnicami, klepetali in se smejali, on pa je hitel naprej svojo pot. Zdaj je drugače gledal na to novoletno turnejo, kot so se junaki za šanki norčevali iz sebe v tem času. Z neskončno hvaležnostjo se spomni razlike med svojimi dnevi včasih in zdaj. Nikoli ne bo pozabil in vsem bi rad povedal, kako je bilo in kaj se je zgodilo.
Tisto leto se december zanj res ni končal veselo. Še preden je napočil silvestrski večer, je bilo njegovo telo od celomesečnega praznovanja že tako utrujeno, da ni mogel več ne piti ne dihati ne živeti – ni se spomnil, kateri dan in datum je, ni vedel, kako je sinoči prišel domov in kje ima avto, ni vedel, kdo ga je peljal na urgenco in ali so mu res izpirali želodec – ni vedel, zakaj živi in kaj to sploh pomeni – vedel je samo, da ima vsega dovolj in da je zadnji čas, da temu naredi konec. Konec! Konci so zelo različni, sploh če je človek res na tleh in ne vidi več nobenega izhoda. Potem se zlahka zgodi, da premišljuje, kako bi bilo, če bi se vrgel v reko – čeprav, roko na srce, v decembru to res ne more biti kakšen poseben užitek, osvežitev in rešitev – raje bi še en kozarček … Kar tam, od šanka, je tisto dopoldne zagledal Marjano, kako mu iznad svoje limonade kliče: »Ja, kakšen pa si!?«
-
Prosti časdecember '25Ročna dela

Ustvarjalnica
Star pregovor pravi, da ni pomembno le imeti, pomembno je tudi znati. Znati preoblikovati staro ali oblikovati novo je med drugim tudi odlična sprostitev za dušo, ki nam in našemu okolju pričara sveže optimistične zgodbe. Občutek, da smo za malo ali skoraj nič denarja ustvarili všečen izdelek, pa je seveda neprecenljiv.
December. Za nekatere bleščeče razigran in z ljubeznijo obdan. Za druge sitnoben, s skrbmi, kaj vse je treba kupiti in podariti ter koliko denarja za vse to porabiti, kar lahko vodi tudi v uničujoč stres. Nekoč nekaj prazničnih decembrskih dni nam namreč zadnja leta z razvejano agresivno komercializacijo raztegujejo v neskončna dva, celo tri mesece.
-

MALA ŠOLA DIGITALIZACIJE
Ali ste že kdaj želeli hitro izvedeti, katera rastlina raste ob poti, ali razumeti napis v tujem jeziku, ne da bi ga morali pretipkati? Z aplikacijo Google Leča to storite preprosto – s kamero svojega telefona. Leča uporablja umetno inteligenco, da na podlagi slike prepozna, kar vidi, in vam ponudi koristne informacije.
Google Leča (ang. Google Lens) je brezplačno orodje podjetja Google, ki s kamero telefona prepoznava slike, predmete, besedilo, izdelke in še mnogo več. Namesto vpisovanja v iskalnik le usmerite kamero v predmet – in Leča vam prikaže, kaj vidi.
-

ZELIŠČNI KOTIČEK
Večina ljudi belo omelo povezuje z božično-novoletno tradicijo poljubljanja pod vejico omele, ki se je razširila v 16. stoletju. A njeni učinki na zdravje so bili poznani že v daljni zgodovini, priznava jih tudi uradna medicina.
Bela omela (Viscum album) je zimzelena polzajedavska rastlina, ki svoje korenine poganja v veje dreves in jim tako krade hranilne snovi. Najpogosteje jo najdemo na listnatem drevju ter v slabo vzdrževanih sadovnjakih. Rastlina je dvodomna, moški in ženski cvetovi pa domujejo ločeno. Oboji so zeleni, komaj opazni, po tri do šest jih poganja brez pecljev tesno skupaj iz vejičnega razpotja, v ženskih grmičih pa dozorijo v bele prosojne jagode, debele deset milimetrov.
-

VRT
Čajevec je čudovita rastlina, ki služi za pripravo domačega čaja in za okras. Čeprav izvira iz Azije, ga lahko uspešno gojimo tudi pri nas. Najbolje uspeva kot posodovka, saj prinaša toplino in veliko zelenja. Njegovi temnozeleni listi in beli dišeči cvetovi so prava paša za oči.
Čajevec (Camellia sinensis) raste kot gost svetleč grm z dišečimi belimi cvetovi, ki nas razveseljujejo z barvitostjo v pozni jeseni in zimi. Cvetenje je odvisno predvsem od podnebja in temperature. Tvorbo cvetnih popkov pričakujemo na rastlinah, ki so stare štiri leta in več. Oblikujejo se jeseni, ko se temperatura spusti na 15 stopinj Celzija. Za zagotavljanje cvetenja se izogibamo prezimovanju pri visokih sobnih temperaturah. Prav tako ne pustimo, da se zemlja izsuši, saj to povzroči odpadanje popkov, še preden se odprejo. Obrezovanje starejših rastlin prihranimo za pozno zimo ali zgodnjo pomlad, da ne izrežemo poganjkov, ki formirajo cvet.
-
Prosti časdecember '25Potovanja

Potopisna reportaža
Toskana malo spominja na valovito dolenjsko pokrajino, le da namesto gozdov prevladujejo visoke pokončne ciprese. Doline so širše, značilnost te slikovite italijanske pokrajine pa so naselja na hribčkih.
Najvišje leži Montepulciano. Strnjeno srednjeveško mesto, v katerem živi več kot 14 tisoč ljudi, objema lepo ohranjeno obzidje. Med drugo svetovno vojno sta grof in grofica Origo v zadnji minuti preprečila Nemcem, da bi to zgodovinsko mesto zravnali z zemljo, saj so se ti hoteli maščevati za partizanske napade v teh krajih. Razneslo je le vzhodna vrata mestnega obzidja Porta al Prato. Po strmi in ovinkasti ulici Corso, dolgi kilometer in pol, ki je glavna arterija od vznožja pa do vrha mesta, vozijo mali avtobusi. Njihovi šoferji so pravi velemojstri, saj brezhibno zvozijo ozke odseke, kjer gre marsikje za milimetre. Občudovali smo lepo arhitekturo starih kamnitih hiš, okrašenih s pisanim cvetjem, trgovinice s spominki in rustikalne restavracije pod starimi oboki.
-

KULTURA
Marsikdo še danes ne ve, od kod je bil doma dramatik in pesnik Ignacij Borštnik. Po večini ga imajo za Mariborčana, v resnici pa mu je zibelka tekla v Cerkljah na Gorenjskem. K temu, da se je prava resnica o Borštnikovem poreklu ponesla po širni Sloveniji, je veliko prispeval Danijel Novak.
Zanimivo, življenje Daneta Novaka, kot ga kličejo, z Jame 57 v mestni občini Kranj je posredno vezano na dve znameniti lokaciji. Prva je Borštnikova rojstna hiša v Cerkljah, druga pa – posredno – rojstna hiša Simona Jenka na Podreči. »V prvo sem se pred petdesetimi leti hodil ženit in takrat mi Borštnik ni bil toliko pomemben. Bolj me je zanimala njegova prapranečakinja Vida Šter, ki sem jo leta 1976 kot ženo pripeljal na Jamo. Žal je istega leta umrla, tri mesece po rojstvu sina Tomaža,« je utrnil žal grenak spomin. Tri leta kasneje se je poročil s Karolino, ki je na Podreči živela v hiši, v kateri je bila sicer gostilna Pri Janezu, a je stala na mestu pogorele Jenkove rojstne hiše.
-

STANOVANJE
Kratki in hladni zimski dnevi, slabo vreme in morda več zanimivih oddaj na televiziji so vzrok, da marsikateri preživijo več časa pred televizijskimi ali računalniškimi zasloni, tablicami in telefoni. Večinoma to pomeni, da velik del dneva preživimo v dnevnem prostoru.
Dnevna soba pa je še vedno prostor druženja in počitka, prostor, kjer radi v miru kaj preberemo, se lotimo ročnih del ob poslušanju glasbe, imamo pisarniški kotiček. Morda imamo v delu sobe pravi notranji vrt in nam skrb za zelenje krajša čas, obenem pa daje prostoru svež videz. V decembru najdemo mesto tudi za jelko, ki naredi prostor vabljiv, prijeten in domačen, še posebej z nizi toplih lučk.
Naveza dveh pomembnih mož ob stripih

KULTURA
Letos mineva sto let od rojstva klasika slovenskega stripa in animiranega filma Mikija Mustra. V Mestnem muzeju Ljubljana se mu poklanjajo z razstavo njegovih izvirnih del, fotodokumentov in drugih dokumentarnih predmetov. Aleksander Buh, velik poznavalec stripov in pobudnik razstave, ki je z Mustrom prijateljeval zadnjih dvajset let umetnikovega življenja, pa je povedal veliko zanimivega o njem in stripu nasploh.
Miki (uradno Nikolaj) Muster se je rodil 22. novembra 1925 v Murski Soboti, a je večino otroških let preživel v Ljubljani, dokončal je študij kiparstva na takratni Akademiji za likovno umetnost, se zaposlil kot novinar pri Slovenskem poročevalcu in zaslovel kot avtor Zvitorepca, ki je neprekinjeno izhajal 21 let. V začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja je ustvaril trojico pomembnih pionirskih del slovenskega risanega filma: Puščico, Kurirja Nejčka in Zimsko zgodbo. Razstava, ki jo je pripravila Barbara Savenc in bo na ogled do 22.
Zelena energija z okenske police

VRT
Ko se dnevi skrajšajo in na vrtu zavlada zimski počitek, začne primanjkovati sveže zelenjave. Ker me narava spremlja vse leto, tudi v hladnih mesecih rada preskušam in vzgajam rastlinice, pa čeprav le na okenski polici.
V tujini je pridelava mikrozelenjave in kalčkov že dolgo uveljavljen trend, pri nas pa šele postopoma odkrivamo, kako preprosto in sproščujoče je lahko zimsko vrtnarjenje. Rastlinice skrivajo izjemno bogastvo vitaminov, mineralov in antioksidantov, zato so prava energijska injekcija za hladne mesece, vzgojimo pa jih lahko doma, tudi brez vrta.



