Mnogi radi sami razmnožujejo rastline, da vzgojijo tiste, ki so jim všeč, ali morda take, ki jih na trgu ne dobijo oziroma so predrage. Zato še z večjim veseljem spremljajo razvoj doma vzgojenih rastlin. A za uspešno rast samo veselje ni dovolj.

Za uspešno razmnoževanje moramo imeti ustrezno temperaturo in svetlobo, pravi substrat ter poskrbeti tudi za ustrezna hranila, vlago in dovolj kisika. Velikokrat se je zgodi, da ravnamo ustrezno, pa potaknjenci takoj segnijejo ali odženejo, nastavijo listke in celo nove zelene vejice, potem pa kar naenkrat padejo skupaj, se posušijo ali segnijejo. Kje delamo napake?

STANOVANJE

Odvečna vlaga v stanovanju je zelo neprijetna, zlasti kadar jo spremlja plesen. Največkrat jo opazimo po kotih, pri tleh ali pod stropom v kopalnici, kuhinji, tudi v hladni spalnici in povsod tam, kjer zrak zastaja in ne kroži. Plesen ni le grda na pogled, pač pa tudi škodljiva zdravju.

Pogosto zmotno mislimo, da so vzrok za plesen stara okna, ki ne tesnijo, in hitimo z menjavo, ne da bi se seznanili z dejanskim vzrokom in se pozanimali, kaj je treba storiti, da se rešimo težav. A vzrokov za pojav plesni je več. Vlaga, ki nastaja v prostoru, na hladnih stenah in oknih kondenzira, torej se spremeni v vodne kapljice. Stalna vlaga na površini pa je idealna za rast plesni. Vlage je največ v kuhinji zaradi kuhanja, v kopalnici zaradi tuširanja, vroče sopare, v spalnici zaradi toplega izdihanega zraka. Še zlasti, če radi spimo na mrzlem. Zrak v prostoru se nasiči z vlago, in da bi se jo znebili, bi morali prostore redno in temeljito zračiti. To ne pomeni za nekaj ur rahlo odpreti okna, ampak odpiranje na stežaj ali prepih za nekaj minut – tudi pozimi. Kako to, da včasih ni bilo toliko plesni, pa zračili tudi nismo toliko, marsikdo vpraša. Tako se sprašujejo tudi tisti, ki so zamenjali stara okna z novimi, močno izolativnimi, ki dobro tesnijo.

KULTURA

Mitja Gobec je za svoje dolgoletno delo kot zborovodja, urednik, mentor in publicist pred kratkim prejel zlato plaketo Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. V utemeljitvi so povedali, da je osrednja osebnost slovenske zborovske kulture in da je več kot sedemdeset let prispeval k razvoju zborovstva, uredil več kot 160 notnih zbirk, vodil deset pevskih zborov ter naročil okrog 40 novih skladb. Njegovo delo vključuje tudi publicistiko, strokovno svetovanje ter pomoč zborovodjem doma in v zamejstvu.

Dobre stare viže

Pevci iz Trebnjega na Dolenjskem ob 45-letnici delovanja, ki so jo proslavili konec lanskega leta, v zadnjem času večkrat nazdravijo. Eden starejših oktetov pri nas, ki je začel delovati kot kvartet, se danes imenuje Trebanjski oktet.

Ustanovni član zasedbe Slavko Podboj se spominja: »Bili smo štirje občinski uslužbenci, in ko smo se glasbeno 'potipali', smo ugotovili, da lepo zvenimo skupaj. In nastal je Kvartet 4F. Skupaj smo zapeli ob različnih priložnostih, recimo ob novoletnih občinskih zabavah. Pripravili smo izbor primernih pesmi, vadili pa smo kar v gostinskih prostorih, kjer so radi poslušali naše petje.«

GLEDALIŠČE

MARIJA STUART V SNG MARIBOR

Friedrich Schiller je leta 1800 napisal napeto politično dramo, ki poteka med katoliško škotsko kraljico Marijo in protestantsko angleško vladarico Elizabeto. Čeprav v ospredje postavlja boj za krono, pa je dramatik izpostavil nasprotja in boj dveh svetovnih nazorov. Režiser Diego de Brea pravi, da je to drama o brezizhodnosti in himna neuklonljivosti. V vlogi Marije se predstavi Nataša Matjašec Rošker, v vlogi Elizabete pa Mateja Pucko.

 VRT

Ko prvi topli sončni žarki ogrejejo zemljo, nas narava vabi, da znova posadimo nekaj svežih rastlin. Čez dan nas že razvajajo prijetne temperature, večeri in jutra pa nas opominjajo, da se zima še ni povsem poslovila.

Prav zato je ključ do uspešnih zasaditev v izbiri pravih vrst, predvsem tistih, ki dobro prenašajo nižje temperature in kratkotrajne ohladitve.

Trobentice so nepogrešljive v zgodnjih zasaditvah, saj so prave znanilke pomladi. Najbolj znana med njimi je Primula acaulis ali navadna trobentica. Preprosta, izjemno hvaležna cvetlica, ki jo lahko imamo nekaj časa za okras v stanovanju, nato pa jo, po cvetenju, presadimo na gredico ali travnik. Tam nas bo naslednjo pomlad znova razveselila s cvetenjem. Drugačna in malce bolj razkošna je Primula obconica, pri nas znana kot nemška primula. Njeni bogati, skoraj baročno oblikovani cvetovi in večji temno zeleni listi v obliki srca ustvarjajo...

Kultura

V Škofji Loki bodo po enajstih letih spet uprizorili Škofjeloški pasijon, ki temelji na najstarejšem ohranjenem dramskem besedilu, zapisanem v slovenskem jeziku.

 Leta 1721 ga je zapisal kapucin pater Romuald Marušič. Hrani ga Kapucinska knjižnica in je od leta 2016 vpisan na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Velja tudi za edino v celoti ohranjeno režijsko pasijonsko knjigo v Evropi z začetka 18. stoletja, saj poleg dodatkov v latinskem in nemškem jeziku vsebuje tudi režijske opombe. Besedilo je sestavljeno iz 869 verzov in 13 podob ter povzema svetopisemska besedila od izgona Adame in Eve iz raja do Kristusovega trpljenja in odrešenja.

GREMO NA IZLET

V soboto, 18. aprila 2026

Vstopna mesta: Ljubljana, Škofja Loka, Kranj, Radovljica, Jesenice

Odhod ob 7.30 z Jesenic in vožnja z vstopnimi postajami na Štajersko, do vasi Žiče, kjer stoji najstarejša kartuzija v Evropi. Žička kartuzija je bila leta 2015 priznana kot kulturni spomenik državnega pomena. Ogledali si jo bomo v spremstvu vodnika.

Nato se bomo ustavili pri Žvikartovih, ki se ponašajo z dolgoletno tradicijo čebelarstva. Predstavili nam bodo medene izdelke, nekatere bomo lahko tudi poskusili. Potem se bomo odpeljali na ogled živalskega vrta in tematskega parka Mini ZOO Land, kjer domuje več kot 150 živali in prek 30 različnih vrst. Popoldan se bomo ustavili še v Slovenskih Konjicah, ki se lahko pohvalijo z več nazivi najlepše urejenega kraja. Stari trg z mestnim parkom je današnjo podobo dobil leta 2013, ko so končali obnovo. Sledi vožnja proti domu, vrnili se bomo v večernih urah.