Švica

Če ste med tistimi, ki alpsko simboliko Švice povezujejo z deklico Heidi, strmimi vrhovi in obiskom katerega od (mondenih) smučišč v zimskem delu leta, vas utegnejo njeni čari v toplejši polovici leta prijetno presenetiti. Švica ima namreč veliko pokazati, pri čemer čudovita jezera, ledeniške doline, alpski vršaci, luknjasti siri, čokolada, natančne ure, švicarski noži, polni bančni trezorji in nevtralna zgodovinska vloga še zdaleč niso vse, po čemer bi si jo lahko zapomnili.

Že prihod v to državo, ki velja za eno najbogatejših na svetu, je bil malce drugačen, a zato nič manj veličasten. Izbrali smo namreč kar 2469 metrov visok prelaz Veliki Sveti Bernard, švicarski tretji najvišji cestni prelaz, kjer se je začela zgodba slavnih bernardincev. Ti pasji velikani so namreč v tukajšnjem zavetišču oziroma hospicu, ki so ga v srednjem veku ustanovili menihi avguštinci, bivali skupaj z njimi. Prvi dokaz, da so bili psi resnično v samostanu, sta dve sliki iz leta 1690, delo Salvatoreja Rose.

VRT

Lahko ena sama rastlina združuje tradicijo in sodobni slog? Hortenzija, katere domovini sta Japonska in Koreja, to zmore brez težav. Od grmov ob starih domačijah do elegantnih lončnic na mestnih terasah – z očarljivimi cvetovi ostaja ena najbolj priljubljenih okrasnih grmovnic.

Kmečka hortenzija (Hydrangea macrophylla) z velikimi ovalnimi listi in razkošnimi okroglimi cvetovi je nepogrešljiv okras vsakega vrta. Navdušuje z romantično obarvanimi socvetji v modri, rožnati, rdeči ali beli barvi. Najlepše uspeva na jutranjem soncu ali v popoldanski senci. V optimalnih pogojih doseže 150 centimetrov višine. Uspevala bo tudi v cvetličnem loncu, ki naj bo večji od premera 40 centimetrov, kjer bo ostala manjše rasti in kompaktnejša.

ZELIŠČNI KOTIČEK

Rman (Achillea millefolium) je v Sloveniji precej razširjen. Najdemo ga na travnikih, ob robovih njiv, poteh, na nasipih in še kje. Je trajnica. Zanimivo je, da najprej požene liste, po katerih je tudi dobil ime – millefolium, kar v prevodu pomeni tisočlisten. Nato požene še steblo – žilavo, gladko in trdno.

Na vrhu stebla se oblikujejo cvetni koški, ki so združeni v socvetju. Cvetovi so v nižinah beli, v višjih legah pa je socvetje bolj rumenkasto rdeče. Navadni rman lahko nabiramo maja ali junija in še avgusta ali septembra, ko ponovno zacveti. Ker se kaj hitro lahko zgodi, da ga izrujemo s korenino, pri nabiranju uporabljamo nož ali škarje. V zdravilne namene se lahko uporablja celotna rastlina (v času cvetenja) ali pa le cvetni koški. Jaz uporabljam cvetove in liste, ker je steblo pretrdo, zlasti posušeno. Razprostrtega v tankem sloju ga sušimo na prostem, senčnem, zračnem in suhem prostoru. Ko je rman posušen, ga shranimo tako, kot je to običajno za vsa zelišča – pater Simon Ašič priporoča papirnato vrečko, jaz pa ga spravljam v večje steklene kozarce, ki jih nepredušno zaprem in shranim na temno mesto. Zelišče, ki je pravilno posušeno, ohrani svoj značilni vonj in barvo, v nasprotnem primeru pa splesni.

Ustvarjalnica

Star pregovor pravi, da ni pomembno le imeti, pomembno je tudi znati. Znati preoblikovati staro ali oblikovati novo je med drugim tudi odlična sprostitev za dušo, ki nam in našemu okolju pričara sveže optimistične zgodbe. Občutek, da smo za malo ali skoraj nič denarja ustvarili všečen izdelek, pa je seveda neprecenljiv.

Že pred našim štetjem so v Egiptu in antični Grčiji velike posode postavljali v preddverjih templjev kot dekoracijo njihovih mogočnih stebrov. Izdelani iz terakotne žgane gline so bili včasih veliki kot največji sodi, da so vanje lahko posadili oljke in druga pritlikava drevesa.

STANOVANJE

Pravilno umeščeno stopnišče v hiši, lahek dostop po njem in povezanost z bivalnimi prostori so zelo pomembni vidiki za prijetno bivanje, varnost in udobje. Nujni sta tudi trdna ograja in dobra osvetlitev.

Najbolje je seveda, kadar v stanovanjski hiši ni nobenih stopnic, tako je bolj praktična in vsestransko uporabna. Dobra in praktična zasnova tlorisa bivalnih prostorov tudi sicer pomaga, da nismo prisiljeni k neprestani hoji po stopnicah tudi tam, kjer stopnice so. Običajno gre za ločitev na dnevni del spodaj in nočni del v nadstropju. Potem je še pot do kletnih prostorov, morda dostop na podstreho. Razgibani odprti tlorisi imajo lahko odprto stopnišče v nadstropje tudi iz dnevne sobe. Pa to ni vedno tudi najbolj uporabno. Tak prostor je težje dobro ogreti, iz kuhinje uhajajo vonjave. Tudi dnevni in nočni del nista izrazito ločena. Je pa v takem primeru mogoče lažje umestiti dvigalo za osebno uporabo. Saj moramo ob besedi stopnice misliti tudi na to, kako se bomo v večnadstropni hiši premikali, če bomo kdaj manj gibljivi ali kako drugače ovirani.