Stanovanje

Marsikateri prisegajo, da je rezervno kurišče poleg centralne kurjave še kako smiselno, in to tako v prehodnem obdobju kot tudi hujšem mrazu ali če zmanjka elektrike in podobno. Kamin po domače rečemo vsaki peči na trda goriva, ki ni ravno peč za centralno kurjavo.

Najprej je prevladovala lončena peč, torej kamin iz pečnic z zaprtim kuriščem, največja med njimi je bila nekoč krušna peč. Imeli smo še zidane štedilnike na drva ali premog in štedilnike kiperbuš. Nekaj let so bili priljubljeni predvsem odprti kamini. Zdaj pa imamo celo pica peči, kamin pa imenujemo tudi okrasno gorišče, ki deluje na bioetanol. Poznamo še električne kamine, kjer je kurišče navidezno; zadaj je električno žarilno sredstvo, spredaj navidezna drva.

Kultura 

LETO 2026 POSVEČENO ZOFKI KVEDER

Letos mineva sto let od njene smrti, zato se je bomo spominjali s številnimi dogodki. Med njimi bodo: izid znanstvene monografije, praizvedba njenega besedila Pravica do življenja v Prešernovem gledališču Kranj, septembra mednarodni simpozij v Novi Gorici ter razstava v Slovenskem gledališkem inštitutu. V Pragi bodo pripravili literarni sprehod, s katerim bodo zaznamovali lokacije, na katerih je delovala. V Zagrebu pa se je bodo spomnili z okroglo mizo. Zofka Kveder ni pomembna le kot pisateljica, prevajalka, urednica, kot je poudarila dr.

AVTOMOBILIZEM 

Stanje v zastoju je najbolj zoprno na avtocesti, ker je avtomobilist s potniki ujet med ograjami. Takrat nikar ne pomislite na obisk stranišča.

Zgodilo se mi je pred dvema letoma, natančneje avgusta, na srbsko-hrvaški meji, ko sem se vračal proti domu. Slišal in torej vedel sem, da bo zaradi turizma več prometa. Nisem si pa predstavljal, da bomo nemogoče na gosto nagneteni stali tam med ograjami več kot deset ur! Kdor v tistem zastoju ni imel v avtomobilu delujoče klimatske naprave, namreč bilo je nad 30 stopinj Celzija, dovolj vode in prigrizkov, tudi kakšnega branja, je trpel kot v peklu. Potniki vseh odtenkov kože so skozi okna avtomobilov metali plenice, smeti, se sprehajali, moški so urinirali ob ograji, kako so si pomagale ženske, pač ne vem …

Iz koška ročnih del

Zima je idealen čas, da dom popestrimo z majhnimi, a skrbno izdelanimi dodatki, ki nas razveseljujejo vsak dan – tudi med kuhanjem in pospravljanjem.

Kuhinjski prostor je pogosto srce doma, ki je navadno poln vsakdanjih predmetov, ki jih uporabljamo brez posebnega razmisleka. Med njimi so tudi kuhinjske krpe – vedno pri roki, a velikokrat spregledane. Prav te preproste tkanine pa nam ponujajo čudovito priložnost, da v kuhinjo vnesemo barvitost, domačnost in nekaj povsem svojega.

Glasba je bila že od nekdaj stalna spremljevalka možakarjev, ki so globoko pod zemeljskim površjem neutrudno kopali premog. Marsikateri rudnik ali kraj je imel svojo pleh muz'ko in tudi v Velenju je nastala Rudarska godba, ki se je kasneje preimenovala v Pihalni orkester Premogovnika Velenje. O njem veliko pove ohranjena fotografija iz leta 1924. Glasba je bila že tedaj način druženja in ponosa rudarjev. Njihova zgodba je le nekoliko mlajša od premogovnika, ki je lani praznoval 150 let delovanja.

Ljubitelji rastlin se pogosto znajdemo v zagati, ko iz rastlinice, ki smo jo nekoč prinesli domov, zrase velika in težka sobna rastlina. Prav zato so v manjših stanovanjih dobrodošle tiste, ki ostajajo kompaktne, rasejo zmerno in ne zahtevajo veliko prostora. S premišljeno izbiro lahko zelenje tudi v majhnih prostorih predstavlja veselje, ne breme.

Majhen prostor ne pomeni nujno majhnega stanovanja. To so lahko tudi ozke okenske police, kotički ob oknu, police nad delovno mizo ali manjše površine, kjer za klasičen lonec preprosto ni prostora. Prav na takih mestih pridejo do izraza majhne sobne rastline, ki prostoru dodajo zelenje, ne da bi ga zapolnile ali ovirale gibanje. Pri urejanju majhnih prostorov pa se je dobro držati preprostega pravila: raje več manjših rastlin kot eno veliko, raje na višini kot na tleh in raje lahka posoda kot težek lonec. Tako zelenje ostane del prostora, ne njegova ovira.

IZ KOŠKA ROČNIH DEL

Krilo lahko nosimo vse leto, le pravi material je treba izbrati, da nas greje in nam ni v njem vroče.

Potrebujemo: 600 g preje in kvačko št. 4. Sestava preje je odvisna od tega, v katerem letnem času bomo krilo nosili. Uporabimo lahko bombaž, viskozo, volno ali pa mešanico volne in poliestra.

Velikost: Izmerimo se čez boke in nakvačkamo tako velik pravokotnik, da ga lahko ovijemo okrog telesa. Krilo kvačkamo po dolžini – vzdolž.

 

Spodnji del krila 

 Na Mrzlici, gori, ki stoji med Zasavjem in Savinjsko dolino, ne prebiva samo divji zeleni mož. Po ljudskem izročilu je gora votla in napolnjena z vodo, v njenih nedrjih pa živi zmaj. Obdana je s tremi obroči, ki varujejo vodo v notranjosti, da ne steče. Otroke z osamljenih mrzliških kmetij so nekoč strašili tudi s skrivnostno coprnico, ki naj bi letala po gori, po njenih pobočjih pa naj bi švigala orjaška bela kača.

Tako je Mrzlico opisala Irena Cesar Drašler v knjigi Pravljične poti Slovenije. Predvsem pa je to zelo priljubljena pohodna točka, a še zdaleč ne le za Zasavce. Za nekatere pa je to kar knapovski Triglav. Kot zanimivost naj omenim, da je Franc Kocbek že konec 19. stoletja v valu navdušenja zapisal, da se mu vidi Mrzlica s svojimi tremi vrhovi, gledano iz Savinjske doline, kakor savinjski Triglav – čeprav s svojo višino (1122 m) ne seže Triglavu do kolen. Pravzaprav pa ima le dva vrhova, vmes je travnato sedlo.

Kultura 

Za popestritev zimskih dni smo se v uredništvu dogovorili, da poiščemo nekaj priljubljenih slovenskih pregovorov in pojasnim njihovo ozadje, nastanek ter razložimo širši pomen. Ko sem brskal po številnih raznovrstnih (spletnih) virih, se mi je razkrilo, da jih imamo Slovenci več tisoč, razvijali pa so se skozi stoletja ter se prilagajali različnim kulturnim, socialnim in zgodovinskim vplivom.

Pregovori izvirajo iz ljudskega izročila, praviloma so nastajali kot rezultat vsakdanjega življenja, preizkušenj, modrosti ljudi in človekovega stika z naravo. Izvor in razvoj naših pregovorov je praviloma določala družbena ureditev zahodnega sveta, veliko jih je nastalo še iz poganske mitske predstave ali pa so bibličnega, antičnega ali literarnega izvora. Marsikateri so nastali v srednjem veku, ko so ljudje predajali svoje izkušnje in opažanja z zgodbicami, rimami in povedkami, bili pa so tudi pomemben način, kako so ljudje prenašali...

Ustvarjalnica

Star pregovor pravi, da ni pomembno le imeti, pomembno je tudi znati. Znati preoblikovati staro ali novo je med drugim tudi odlična sprostitev za dušo, ki nam in našemu okolju pričara sveže optimistične zgodbe. Občutek, da smo za malo ali skoraj nič denarja ustvarili všečen izdelek, pa je seveda neprecenljiv.

Nekoč so mi moji, ki so že nad mavrico in niso vedeli, v kakšnem svetu se bom jaz tu spodaj starala, govorili: »Ko te nekaj moti ali ti leži na duši, daj to ven. Povej ali napiši!«