Vzajemnost
Vzajemnost
  • Aktualno
  • Dobro je vedeti
  • Zgodbe
  • Dobro počutje
  • Prosti čas
  • Druženje
  • Mali oglasi
  • Arhiv
  • Oglaševanje
  • Nagradne igre
  • Klub
  • Koristne informacije
  • Iskanje
  • Res prave priprave na praznike

    Prosti časdecember '24Kultura

    Z mojega okna

    December z vsemi velikimi in drobnimi opravki je sicer tekel še kar po načrtih, le Tone je bil že od začetka jeseni nekam čudno tih in umaknjen. Nikakor ni mogla ugotoviti, kaj se mu plete po glavi, pravzaprav pa v resnici že dolgo ne ve, kako njen dragi mož živi v svojem srcu, kaj misli in čuti, kaj premleva in kaj si želi. Niti opazila ni, kdaj se je med njima začelo to obdobje odmika, ta čas brez pogovorov, ko sta se navadila živeti nekako vsak zase.

    Vendar ji zdaj mir in molk in zamišljenost, ki jih je na novo opazila pri možu, niso bili všeč. In ko je ob Miklavžu z najvišje police v knjižnici zvlekel tisti stari kovček, jo je stisnilo pri srcu. Pa ne da je kaj narobe z njim, da ni kaj bolan, če se je namenil gledati pol stoletja stare spomine na svojo mladost? In ko je večer za večerom zlagal stare fotografije, ji pritisk pri srcu ni popustil – res se vrača domov... Ko se je v mladosti odselil od doma tako daleč stran in prišel k njej, se je trudila, da sta s pestrim mestnim življenjem...

  • Slovenija je najbolj vrtičkarska država

    Prosti časdecember '24Vrt

    Slovenci zagotovo lahko trdimo, da smo vodilni vrtičkarski narod na stari celini. Priljubljena sta tako domače sadje kot zelenjava, saj vrtnarimo skoraj povsod. Razlogi za to so različni. Smo kmečki narod, ki se očitno vrača k svojim koreninam, in to je vedno dobrodošlo.

    Če primerjamo države po številu samooskrbnih vrtov na število prebivalcev, je Slovenija na prvem mestu v Evropi. Prednjačimo tudi po velikosti sadnega in zelenjavnega vrta na gospodinjstvo. Imamo zelo bogato kulturo vrtnarjenja, saj je vrtičkarstvo zelo priljubljen konjiček. Zato ne preseneča, da so zelo priljubljeni tudi vrtnarski nasveti v klasičnih medijih in na spletu. V srednji Evropi smo bili pred več kot desetimi leti prvi, ki smo začeli vrtnariti s pomočjo vrtnarskih nasvetov na spletu.

  • Ustvarjanje božičnih čestitk 

    Prosti časdecember '24Dom

    Mala šola digitalizacije 

    Letošnje božične čestitke lahko hitro in enostavno ustvarite s pomočjo priljubljenega orodja za grafično oblikovanje Canve, ki je dostopno tudi starejšim uporabnikom.  

    Za začetek boste potrebovali račun v Canvi. Postopek je enostaven: v svoj spletni brskalnik vpišite naslov www.canva.com.
    Prijavite se. Na vrhu strani boste videli gumb Prijava. Kliknite nanj, če že imate račun, vnesite svoje podatke in se prijavite. Če še nimate računa, kliknite Ustvari račun. Lahko se prijavite s svojo elektronsko pošto, računom Google ali Facebookovim profilom.
    Izberite vrsto računa. Canva ponuja brezplačne in plačljive možnosti. Za naše potrebe bo brezplačna različica popolnoma dovolj.
    SLIKA 1
    Drugi korak: iskanje predlog
    Na domači strani Canve boste našli iskalno vrstico. Vpišite božične čestitke in pritisnite Enter. Dobili boste široko izbiro predlog. Izberite tisto, ki vam je najbolj všeč in kliknite nanjo, da jo odprete.

  • Naravna božična drevesa

    Prosti časdecember '24Dom

    Vrt

    Če vas vsaj malo skrbi za naš planet, potem letos zagotovo ne boste posegali po umetnih božičnih oziroma novoletnih drevesih. Zakaj ne bi začeli nove tradicije z rastlinami, ki jih lahko po praznikih obdržimo in občudujemo vse leto?

    Stožčasta smreka ali Picea glauca 'Conica' je počasi rastoč in vedno zelen iglavec. Najlepše se obnese, če je posajena samostojno, da je stožčasta oblika dobro vidna. Če jo bomo na okrasni vrt posadili z namenom, da bo s svojo svežo podobo prispevala k prazničnemu vzdušju, ji namenimo dovolj prostora. V ugodnih pogojih lahko namreč doseže višino do štirih metrov in širino do dveh metrov. Stožčasta smreka ima gosto nanizane iglice s svetlo limonasto ali modrikasto barvo iglic, zato bo vedno zanimiv kontrast drugim rastlinam na vrtu.

  • Upokojenec v glasbeni šoli

    Prosti časdecember '24Kultura

    Domače viže 

    Franc Papež je začel prepevati že v prvem razredu osnovne šole v otroškem zborčku, in ko se je začel njegov glas iz otroškega spreminjati v zrelejšega, je moral zbor zapustiti. A ga je takoj zatem učiteljica slovenščine povabila v klub recitatorjev in je začel brati pesmice. Spominja se, da je znal v celoti povedati Uvod Prešernovega Krsta pri Savici in še kar nekaj pesmi.

    Pel je pri mašah in tudi na služenju vojaškega roka na Ptuju, kjer je sodeloval v mešanem pevskem zboru ptujske srednje šole. Takšen je bil pevski začetek sogovornika, ki je star 67 let in že nekaj časa upokojen, živi pa na Gorenjem Gradišču pri Dolenjskih Toplicah. Že kot otrok je imel željo, da bi se naučil igranja na harmoniko ali katero drugo glasbilo, a doma ni bilo denarja za nakup, otroci na podeželju pa zaradi oddaljenosti glasbenih šol niso imeli veliko možnosti, da bi jih – kljub željam – obiskovali.

  • Pričarajmo si prazničen videz doma

    Prosti časdecember '24Dom

    Stanovanje

    Že pozno jeseni v trgovinah dobimo občutek, kot da smo od praznika vseh svetih kar takoj skočili v božično vzdušje. Učinek tako zgodnjega in pretiranega krašenja marsikaterim vzbuja občutek odpora, vsaj tistim, ki jim je božič miren družinski praznik. In na trgovskih policah se pojavlja tudi vedno več kiča, okraskov in podob, ki skoraj nimajo več povezave z božičem ali decembrskimi prazniki.

    Kako sebi in otrokom pričarati praznike in jih odvrniti od hitenja, množice vseh mogočih bleščav, ki ničesar ne sporočajo? Praznike želimo preživeti bolj domače, v družinskem krogu, morda za krašenje uporabiti okraske, ki so v družini že več generacij. Še poseben čar pa ima izdelava okraskov in venčka ter dekoracije doma z lastno domišljijo. Da praznični mesec vseeno ne bo čisto tak kot vsako leto, poskrbimo za kakšno spremembo. Naj bodo to zeleno okrasje in laterna pred vhodnimi vrati, dodatki v dnevni sobi, pri jedilni mizi ali drugje.

  • KULTURA KRATKE

    Prosti časdecember '24Kultura

    GLASBA

    Novoletni gala koncert opernih arij

    Na tradicionalnem koncertu v Cankarjevem domu se bosta 27. decembra predstavila izjemna pevca. To sta urugvajski tenorist Edgardo Rocha in mezzosopranistka Nuška Drašček. Ena naših najbolj vsestranskih pevk in tudi letošnja prejemnica nagrade Prešernovega sklada se bo lahko na poseben način izrazila v glasbenem dialogu z uglednim tenoristom, ki velja za enega najvidnejših interpretov belkanto repertoarja. Odlikujejo ga topla barva glasu, živahne kolorature in briljantne višine. Solista bo spremljal Simfonični orkester SNG Maribor pod taktirko Simona Krečiča.

  • Spoznajte ledenico, štirn'co in apnenico

    Prosti časdecember '24Potovanja

    Reportaža 

    Naravoslovno-zgodovinska učna pot Hrpelje vodi mimo enkratnih kraških pojavov, bogatega rastlinskega in živalskega sveta, vse skupaj pa je obogateno s kratkimi in jedrnatimi opisi na informacijskih tablah, ki poljudno razložijo marsikatero skrivnost polpreteklega vsakdana v Hrpeljah in okolici.

    Na sprehodu velja upoštevati zanimivo markacijo v podobi kuščarja zelenca, ki je naslikan na večjih kamnih ob poti in je žal vse redkejši živalski gost kraških gmajn. »To je Rudetova ledenica, kjer so pozimi shranjevali led, ki so ga nalomili v zmrznjenih kalih in ga nato poleti vozili v Trst za potrebe mesnic in pivovarn. Poglej, v tem vodnjaku smo se vaški otroci kopali, živina pa napajala v bližnjem kalu. Tukaj pa je dobro ohranjen primerek kraškega ograjenega vrta, ki je poljske pridelke varoval pred lačno divjadjo. No, v tej vrtači so vaščani proizvajali apnenec, tam naprej pa so nekoč kopali železovo rudo,« je kot iz rokava stresal podatke Hrpeljec Boris Novak, ki se je več kot uspešno prelevil v priložnostnega vodnika na sprehodu po naravoslovno-zgodovinski učni poti.

  • Premalo strpni ali preveč neučakani?

    Prosti časdecember '24Dom

    Avtomobilizem

    Od dobrega voznika se zahteva in pričakuje, da se hitro in pravilno odzove na čutne zaznave. Vmes pa so različni vozniki. Recimo tisti, ki »imajo dve levi roki«, starejši, ki se ne znajdejo v novem prostoru, popolni začetniki ali »nedeljski vozniki«, tujci, torej vozniki v novem okolju … Reagiranje za krmilom temelji tudi na voznikovi psihični komponenti.

    Teorija govori, da se je treba v prometu vesti strpno, varno in upoštevati druge udeležence. Če bi življenje zares tako teklo, bi nam vsem bilo veliko lažje. In tu je jedro problema, ki ga je zdaj smiselno osvetliti z dveh strani. »Za krmilom se vsak voznik obnaša drugače: glede na svoj karakter, status, spol, starost, državo bivanja, principe regulacije prometa, prometno kulturo ožjega in širšega območja, lokalne šole vožnje,« postavi trditev diplomant Univerze v Mariboru v svojem delu Vpliv obnašanja voznikov na zamude pred semaforiziranimi...

  • Kvačkana baretka

    Prosti časdecember '24Ročna dela

    IZ KOŠKA ROČNIH DEL

    Baretka vedno vnese nekaj elegance v oblačilni slog, malo pa nas tudi pogreje. Tale kvačkana baretka je tako preprosta za izdelavo, da si boste lahko nakvačkali po eno v vsaki barvi, ki se bo ujemala z jakno ali plaščem. Še bolj elegantna in polna bo, če boste volni dodali še eno nit tankega moherja.

    Potrebujemo: 100 g volne, primerne za kvačko debeline 4 do 5, približno 100 m/50 g, 1 klopko tankega moherja (priporočljivo, ni pa nujno), kvački št. 4 in 5.

    Vzorec: šibične petlje

  • 1
  • …
  • 13
  • 14
  • 15
  • 16
  • 17
  • …
  • 248
  • Naročite se

    01 530 78 44

    Arhiv PDF

    Št. 7-8, julij/avgust 2025

    Št. 7-8, julij/avgust 2025

    Prelistajte izvleček

    Pozdrav iz uredništva

    Domoljubje človek pokaže z dejanji, ne z besedami O morju, o iskanju univerzalne ljubezni, o pomorskem pravu in politiki, katere del je bil nekoč, pa o žlahtnih ljudeh, ki mu poleg družine veliko pomenijo in o...

    Naravne rešitve za miren spanec Nespečnost je zdravstveni problem, ki prizadene na milijone ljudi po svetu. Najbolj skrbi podatek, da slabo spijo že otroci v osnovni šoli.

    Dobre bakterije v fermentiranih izdelkih Ob besedi bakterija se marsikdo zgrozi. Pri tem ima seveda v mislih tiste, ki povzročajo hude bolezni, tudi kužne. Toda bakterije so kot del mikroorganizmov in jih...

  • ZDUS

    Seniorske novice

  • Poglejte tudi

    Fotogalerije

    Bralci Vzajemnosti so letos preplavili Krk16. junij 2025 Spomini na letošnje že 19....

    Odnos do starejših je ogledalo družbe1. oktober 2024 Včeraj se je v Cankarjevem domu...

    Medgeneracijsko sožitje je temelj družbe13. junij 2024 Četrti Dnevi medgeneracijskega...

    Tokrat je Vzajemnost preplavila Neum10. junij 2024 Od 2. do 5. junija je potekalo...

    Razigrano, pisano in veselo29. september 2023

  • Klub ugodnosti

    Ponudniki ugodnosti »

    Član kluba Vzajemnost je vsak naročnik revije, ki dobi kartico s svojim imenom in naročniško številko.
    Več »

  • Najbolj brano

    Kaj podariti ostarelim staršem za rojstni dan

    Starost, ji znamo prisluhniti?

    Kdaj je ugodnejša upokojitev - letos ali prihodnje leto?

    Zdravnik mora biti bolnikov zagovornik

    Adria nam je dala krila

    Kuhamo po nemško

    Kvačkana želvica

    Moji ostareli starši se spreminjajo

© 2025

Zavod Vzajemnost
p. p. 134
1001 Ljubljana

urednistvo@vzajemnost.si
01 530 78 42

Naročniki lahko prenesete PDF celotne revije

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih

▲ Na vrh straniDomovKlub ugodnostiO nasOglaševanjePogoji rabe, zasebnost in piškotkiPravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media

Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti

Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.

Več o piškotkih in nastavitve piškotkov