Digitalni kotiček

Gesla so eden najpomembnejših načinov za varovanje podatkov v digitalnem svetu. Uporabljamo jih pri dostopu do elektronske pošte, družbenih omrežij, spletnih trgovin, elektronske banke in številnih drugih storitvah. Dobro geslo nam ne vzame veliko časa, lahko pa nam prihrani veliko nevšečnosti.

Čeprav ga uporabljamo skoraj vsak dan, mu pogosto ne namenimo dovolj pozornosti. Dobro in varno geslo je namreč prva zaščita pred nepooblaščenim dostopom do naših naprav, uporabniških računov in osebnih podatkov. Prav zato je nadvse pomembno, da znamo ustvariti dobrega in z njim tudi pravilno ravnati. Že z nekaj preprostimi navadami lahko tako veliko naredimo za svojo varnost na spletu. Preprosto povedano, geslo je kot digitalni ključ, s katerim odklenemo dostop do svojega uporabniškega računa. Tako kot ključa svojega doma ne bi izročili neznancu, tudi svojega gesla ne smemo deliti z drugimi.

Poletje nam je postreglo s sušo, točo in ekstremnimi temperaturami, zato si zdaj vsi želimo normalne jeseni. Pred nami sta še dva meseca, zato ne opustimo dela na vrtu.

Poskrbimo za setev zimske solate in drugih rastlin, pravilno spravilo pridelka ter dobro pripravo tal. Gredice pred setvijo prezimnih solat hitro in brez napora zrahljamo z ročno frezo Mici ali nihajno motiko Pepa ter jih pripravimo na setev. Gnojenju pred setvijo se izogibamo, bolje je gnojiti spomladi. Pazimo, da solate ne sejemo prehitro. Pred zimo naj razvijejo le štiri do pet listov, saj tako najbolje prezimijo. Najprej sejemo krhkolistne sorte, in sicer sredi septembra, sedem do deset dni pozneje pa še mehkolistne. V primeru tople jeseni je treba setev ponoviti še na začetku oktobra. V suhem vremenu naj bo obdelava tal čim bolj plitva. Po setvi poskrbimo za dobro zalivanje celotne grede.

Reportaža

Pred 18 leti je na taščin naslov v Belo krajino prispelo pismo iz Amerike. V angleščini je bilo napisano sporočilo, da je umrla njena sestrična Katica Peshel iz Elyja. Pismo je poslal vnuk njene sestre Mary, Peter Kelley, ki je taščin naslov in pisma našel v tetinem arhivu. Začelo ga je zanimati, od kod izhaja njegov rod. Tako je poleti 2009 z družino prvič prišel na obisk v Slovenijo, nato pa še dvakrat.

Lani sva z možem končno sprejela njegovo vabilo v Minnesoto in obiskala tudi kraj, kamor je odšel njegov dedek, tako kot številni mladi Belokranjci, ki so se pred več kot 120 leti podali s trebuhom za kruhom.

VRT

Če želimo, da nas vrt ali balkon že zgodaj spomladi razveselita z barvami, moramo čebulnice posaditi jeseni. V vrtnarski ponudbi jih pogosto najdemo med jesenskim sadilnim materialom, čeprav med njimi niso le prave čebulnice, temveč tudi gomoljnice in korenike.

Večina spomladi cvetočih čebulnic za razvoj cvetnih nastavkov potrebuje obdobje zimskega mraza. Sadimo jih, dokler zemlja ne zamrzne toliko, da sajenje ni več mogoče. Tulipani (Tulipa), narcise (Narcissus) in hijacinte (Hyacinthus) so vsem dobro znana klasika. Jesenska ponudba pa je precej širša, saj poleg ranunkul in anemon vključuje tudi jarice, okrasne luke in kamasije. Vsaka skupina prinaša svoj značaj, barvno paleto in čas cvetenja, zato lahko z dobro izbiro ustvarimo zasaditev, ki bo cvetela od februarja pa vse do junija.

Zeliščni kotiček

Hmelj (Humulus lupulus), ki ga poznamo tudi kot pravi ali divji hmelj, je najbolj znan kot sestavina za pripravo piva, pomemben pa je tudi kot zdravilna rastlina, ki pomirja telo in duha ter pomaga do boljšega spanca.

Navadni hmelj je dvodomna rastlina, uporabne pa so le ženske rastline, ki tvorijo klasasta socvetja v obliki majhnih svetlo zelenkastih storžkov. Po cvetenju se razvijejo plodovi v obliki drobnih oreščkov. Moška socvetja so latasta, dolga od 5 do 10 centimetrov in brez grenčin. Pomirjevalni in uspavalni učinek hmelja so potrdile različne raziskave. Klinični poskusi v Nemčiji so pokazali, da je pri odpravljanju motenj spanja tinktura iz hmelja in baldrijana enako učinkovita kot benzodiazepini.

Domače viže

Alpski kvintet je poleg Ansambla bratov Avsenik eden najbolj znanih slovenskih glasbenih kvintetov v Evropi. Letos zaznamujejo 60-letnico delovanja, praznovanje pa so obogatili z več dogodki. Začeli so ga s prireditvijo Pod mengeško marelo, sledil pa je tradicionalni Alpski večer, na katerem so premierno predstavili dokumentarni film Simona Golobiča. V njem je predstavljena njihova bogata glasbena zapuščina, o njihovem delovanju pa z izbranimi besedami pripovedujejo številni glasbeni in drugi sopotniki.

Stanovanje

Če smo postali manj gibčni, nerodni in se kdaj spotaknemo, moramo – tako kot drugje v stanovanju – tudi v jedilnici razmišljati o prilagoditvah. Nevarne niso le stopnice ali pragovi med prostori, temveč tudi mizno podnožje, ki je napoti, nerodni in težki stoli ali preproga, ob katero se spotikamo.

Kot smo že večkrat ugotovili, se največ nesreč zgodi doma, saj večino stvari opravljamo samodejno in pozabimo, da moramo paziti, kam stopamo in ali dovolj dvigujemo noge. Preproga pod jedilno mizo tudi sicer ni najboljša rešitev, ker je vsakodnevno težko vzdrževati čistočo. Ko denimo sedimo za mizo, čistimo zelenjavo ali pazimo na majhne vnuke, jo kaj hitro polijemo ali kako drugače umažemo. Zato je bolje, da preproge ni. Pod mizo le pometemo, posesamo in obrišemo z mokrim omelom.