REPORTAŽA

Z družino sem potoval po številnih deželah sveta, toda Filipini so nam ostali še nepopisan list. Februarja 2019 se nam je ponudila priložnost, da uresničimo davno željo. Z zagrebškega letališča smo leteli dobrih pet ur do Dohe, nato pa nas je čakal bistveno daljši polet do Manile, kamor smo po devetih urah letenja prispeli okoli osme ure zjutraj.

Filipini so otoška država v jugovzhodni Aziji, kjer je več kot 7600 otokov, zato ji pravijo tudi dežela tisočerih otočkov in vulkanov. Kar dve tretjini ozemlja predstavljata največja otoka Luzon in Mindanao. Znani so po svoji bogati kulturi, različnih etičnih skupinah, čudovitih plažah, tropskem podnebju in raznolikem rastlinstvu in živalstvu. Dežela se ponaša kot svetovni pridelovalec kokosa, saj tam rase kar 340 milijonov kokosovih palm. Na otoku Bohol pa živijo tarsierji (Tarsius tarsier), ki veljajo za najmanjše primate na svetu.

Ustvarjalnica

Star pregovor pravi, da ni pomembno le imeti, pomembno je tudi znati. Znati preoblikovati staro ali oblikovati novo je med drugim tudi odlična sprostitev za dušo, ki nam in našemu okolju pričara sveže optimistične zgodbe. Občutek, da smo za malo ali skoraj nič denarja ustvarili všečen izdelek, pa je seveda neprecenljiv.

Pa recimo, da niste med tistimi, ki jih bližajoči se čas decembrskih obdarovanj pušča ravnodušne. Ali celo slabovoljne, saj ga z darilom, kupljenim v zadnjem trenutku sredi kaotične nakupovalne gneče, nekateri malce ali povsem pihnejo mimo.

 ZELIŠČNI KOTIČEK

  

Navadni šipek (Rosa canina) je bodeča plezajoča ali grmičasta rastlina, ki naseljuje suhe, sončne zapuščene travnike, pašnike, poseke, gozdne robove. Je ena izmed najbolj prepoznavnih rastlin. Prvi zapis o šipku je izpred 5000 let na Kitajskem. Imenovali so ga tudi divja roža, s križanjem pa je iz njega nastalo na tisoče sort vrtnic.

Grm s povešenimi vejami in srpastimi trni zrase do višine 4,5 metra. Cvetovi so rožnato-beli in prijetnega vonja, zelo rade jih obiskujejo čebele in druge žuželke. V Sloveniji najdemo 24 vrst avtohtonega šipka, na svetu skoraj 250 vrst, a so si vse zelo podobne. Narečna stara imena zanj so babji zob, bavec, gošavka, volčji zob, kokoška. Dozori pozno jeseni in se omehča po prvih slanah. Vsebnost vitamina C je največja, ko je plod še trd, okusnejši pa je, ko se zmehča. Raziskovalci Winkelmann, Flamm in drugi so na podlagi natančnih poskusov dokazali, da se pri kuhanju šipka (deset minut) količina vitamina C celo poveča. Njegova vrednost pa se izgublja s shranjevanjem. Po enem letu je v plodovih le še četrtina začetne vitaminske vrednosti. Zato ga nabiramo le toliko, kolikor ga bomo porabili v enem letu. Pri nobeni marmeladi ali čaju ni datum na nalepki tako pomemben kot pri šipku, ob nakupu pa tvegamo, da bomo dobili okusne izdelke, vendar brez vitaminov.

Vrt in dom

Jesen je čudovita za sprehajanje po parku ali bližnjem gozdu in uživanje ob šelestenju listja pod nogami in bogastvu barv. Obenem lahko naberemo številne suhe materiale, iz katerih ustvarimo simpatične dekoracije.

Naravni materiali delujejo pomirjujoče in domače, zato so v tem času odlična izbira za okrasitev doma. Prav nam bodo prišli tudi za izdelavo prazničnih aranžmajev.  

Okrasni venec. Uporabimo čim več različnih rastlinskih materialov, na primer plodove šipka, kostanja, platane, bršljana, tudi storže jelke, bora ali macesna. Pisani odtenki vejic iglavcev, kot so tuje, brini in ciprese, venec poživijo ter ga dopolnijo z zimzeleno svežino. V suhem in sončnem vremenu porežemo posušene cvetove hortenzij in naberemo liste zimzelenih grmovnic, kot so božje drevce, mahonije, pušpan. Venčke ustvarjamo na več načinov. Če že obvladamo pletenje in vezavo, na primer pri izdelavi girlande ali adventnega venca, lahko nabrane suhe plodove in liste sestavljamo in povezujemo z žico. Raznolikost in barvitost listov ter plodov naj bo simetrično razporejena v krogu. Če imamo osnovo iz cvetličarske gobe, zelenje vanjo enostavno napikamo. Kadar uporabimo slamnat venec ali pletenega iz šibja, materiale pritrjujemo s silikonsko pištolo.

KULTURA 

Ideja Vida Valiča, da upokojene zvezdnike naše humoristične scene Vinka Šimeka, Borisa Kobala, Francija Keka in Boštjana Megliča - Peško poveže v predstavi Penziči, je bila zmagovita. Občinstvu je prinesla 100 minut sprostitve in smeha, njim pa potrditev, da še vedno sijejo z vso močjo.

Mojstri humorja dobro vedo, da je smeh pol zdravja, smeh na svoj račun pa je tudi osvobajajoč, zato znajo in zmorejo na lahkoten način podati tudi travmatične vsebine in nasmejati gledalce v dvoranah v večjih in manjših krajih. Ko se smejemo njim, se smejemo tudi sami sebi. Penziči vsak v svojem narečju pripovedujejo svojo zgodbo, povezano z leti, spomini in staranjem. Dvajset minut je vsak sam na sceni, za krono predstave pa nastopajo še 20 minut skupaj in takrat streljajo po penzionistično na vse strani, da se kar iskri.   

STANOVANJE

Izberemo primeren način za shranjevanje obutve in preobuvanje, pri tem upoštevamo proračun, število čevljev in razpoložljiv prostor. Pred odločitvijo, kako bomo v stanovanju preglednejše shranili in uredili obutev, je med drugim pomembno, koliko parov dejansko imamo in koliko nas živi skupaj.

Običajno potrebujemo prostor, da pospravimo sezonsko obutev, pa posebnega za odlaganje mokrih čevljev, škornjev in športne obutve. Potem imamo še kup copatov za domače in obiskovalce, morda še poseben kotiček za obutev malih družinskih članov. Zanje mora biti pripravljen stolček ali klopca, čeprav sedež pri preobuvanju pride prav tudi starejšim članom.

DIGITALNI KOTIČEK

Ob čiščenju računalnika ali pametnega telefona se hitro pojavi vprašanje, kam z datotekami, ki jih ne želimo izbrisati, a nam na napravi zasedajo preveč prostora. Odgovor se skriva v oblačnih storitvah. To so posebna orodja, ki nam omogočajo, da svoje fotografije, videoposnetke in dokumente shranimo na varno mesto v tako imenovani oblak.

Oblačne storitve so prostor na internetu za shranjevanje fotografij, dokumentov in drugih datotek. So kot dodatna polica na spletu, kjer lahko shranimo svoje datoteke, jih obdržimo varne in sprostimo prostor na napravah. Ko jih naložimo v oblak, ne zasedajo več prostora na telefonu ali računalniku, ampak so varno shranjene pri ponudniku (Google, Apple, Microsoft …). Najlažje si oblak predstavljamo kot veliko omaro ali predal na spletu. Vanjo spravimo svoje datoteke in do njih dostopamo prek interneta kjer koli – doma, na dopustu ali pri vnukih, in to z različnimi napravami. Brezplačne možnosti zadostujejo za osnovno rabo, tisti z večjimi zbirkami pa lahko posežejo po plačljivih različicah. Prednost oblaka je, da datotek ne izgubimo, tudi če se telefon ali računalnik pokvari – saj so shranjene pri ponudniku in dostopne prek interneta.

Branje je potovanje

Slogan 41. slovenskega knjižnega sejma nakazuje, da bo osrednja pozornost namenjena eni najbolj izjemnih žensk svojega časa – Almi Maximiliani Karlin. Pisala je romane, potopise, črtice, eseje, članke in notne zapise, v katerih se prepletajo oddaljeni svetovi in notranji boji. Rodila se je pred 136 leti v Celju, ki bo mesto v gosteh na knjižnem sejmu. Ta se bo odvijal na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, tokrat dan dlje kot običajno, od 24. do 30. novembra. Svojo ponudbo bo predstavilo več kot sto založb in drugih razstavljavcev.

KULTURA      

Petje v pevskih zborih je med Slovenci že od nekdaj zelo priljubljeno. Zborovstvo je še vedno najbolj razširjena oblika ljubiteljske dejavnosti pri nas, ki vključuje 64.000 pevcev v 1900 odraslih pevskih zborih. Med njimi je nekaj posebnega Učiteljski pevski zbor Slovenije Emil Adamič, ki letos slavi svojo stoto obletnico.

Podpredsednico mag. Marjeto Raztresen smo poprosili, da opiše zgodovino zbora. »Prepevati je začel že leta 1920 na Tržaškem. Ustanovili so ga tržaški Slovenci. Zdelo se jim je pomembno, da se ohranja slovenska beseda, in menili, da je to najlažje doseči z glasbo. Žal je bil takrat fašizem zelo močen in po dveh letih je moral zbor prekiniti svoje delovanje. Na pobudo Srečka Kumarja so 1. novembra 1925 ustanovili pevski zbor učiteljev v matični domovini, ključna osebnost pri začetnem razvoju je bil tudi Emil Adamič. Njegovo delovanje je bilo prekinjeno samo med drugo svetovno vojno. Danes ima sedež v Ljubljani, kar je glede na to, da pevci prihajajo iz različnih krajev, najbolj pravično.«