ZELENI SVET

Spoznajte najbolj priljubljeno orodje v Sloveniji, ki je še posebno primerno za starejše vrtičkarke in vrtičkarje. Z ruskimi vilami boste najlažje pripravili vrtne gredice na novo sezono.

Ruske vile premium združujejo funkcijo vil, motike in grabelj (torej tri v enem). Po vrtni gredi se pomikate vzvratno in jih ne dvigujete, pač pa vile preprosto vlečete po tleh. Lahko hodite tudi naprej, saj se tako same »sprehajajo« po gredi. Zato je to pravo orodje za vse, ki imate težave s hrbtenico, križem ali rokami. Posebej primerne so za starejše vrtnarke in vrtnarje, saj jih lahko uporabljajo v pokončni drži. Tako najtežje delo na vrtu opravijo povsem brez truda.

Zeliščni kotiček

Čemaž (Allium ursinum) je zelo razširjena rastlina, ki jo zaradi močnega česnovega vonja zaznamo večinoma, že preden jo ugledamo. Okus je podoben česnovemu, vendar je bolj oster in pekoč. Užitna je cela rastlina, od gomolja do stebla, listov in celo cvetov. Uživajte ga zmerno, saj v prevelikih količinah lahko razdraži prebavila.

 Je trajna rastlina, ki zraste do 25 cm visoko, ima podolgovato, z belo prozorno kožico ovito čebulico in navadno dva prizemna lista, ki sta ploska in suličasta. Steblo je pokončno in robato, na koncu pa ima cvetoči kobul z belimi zvezdastimi cvetovi. Poleti in pozimi nabiramo čebulice, marca, aprila in maja pa je najboljši čas za vso rastlino. Pri nabiranju pa moramo biti previdni, da ne vzamemo s seboj kakšne podobne, a strupene rastline. Najpogosteje ga tisti, ki ga ne poznajo dobro, zamenjajo z jesenskim podleskom, šmarnico ali belo čmeriko. Ker se zastrupitve zaradi zamenjave s podleskom ali šmarnico lahko že pri enem ali dveh listih zaužitja končajo s smrtjo, je pozornost pri nabiranju nadvse pomembno. Če čemaža ne poznamo, ga ne nabirajmo oziroma se o rastlini poučimo iz knjig, še bolje pa, da nam ga v naravi predstavi poznavalec rastlin.

Iz koška ročnih del

Pri vezenini moramo vedno pozornost usmeriti v vzorec ali v rob. Vzorec je lahko razporejen po sredini, ob robu, po kotih ali po diagonali. Pri postavitvi vzorca pomislimo tudi na to, ali bo prtiček samostojen okras ali bo na njem vaza oziroma kaj drugega. V tem primeru je bolje, da na tistem mestu vezenine ni.

Ko izberemo motiv, se odločimo, kakšen rob bomo izvezli. Ta je odvisen od velikosti, postavitve, tehnik vezenja in barv, pa tudi strukture in debeline blaga. Pri rišelje vezeninah je rob sestavni del vzorca, enako velja za tkaničenje in ažure. Pri barvnih vezeninah je malo drugače. Motivi so lahko drobni, svetlejših barv in poudarjajo nežnost ali enostavnost uporabljenih tehnik vezenja, pri katerih osnovni vzorec ni tako bogat, zato lahko poudarimo rob. V teh primerih pogosto uporabimo rišelje rob, vezen v eni od barv, uporabljenih v vzorcu, lahko tudi kombiniramo različne tehnike. Rob je lahko tudi obkvačkan, ni pa primerno, da na ročno vezenino prišijemo strojno izdelano čipko.

KULTURA

V središču Ljubljane zraven Tromostovja stoji frančiškanska cerkev Marijinega oznanjenja. Ob njej je samostan, v sklopu obeh stavb pa je tudi samostanska ali frančiškanska knjižnica, ki je po temeljiti prenovi od leta 2023 odprta za javnost.

Knjižnica je bila uradno ustanovljena v začetku 13. stoletja, potem ko so se frančiškani leta 1233 naselili v Ljubljani. Velja za najstarejšo stalno delujočo knjižnico na območju današnje Slovenije, hkrati pa za najbogatejšo med samostanskimi oziroma zasebnimi knjižnicami. Že od leta 1951 je prepoznana kot nepremična kulturna dediščina. V njej hranijo približno 70 tisoč knjižnih enot, od tega je kar 20 tisoč enot antikvarnega gradiva, 150 srednjeveških listin, množica knjig in rokopisov, med drugim tudi pet srednjeveških rokopisov in 117...

Mesec februar je ključen za vzgojo domačih sadik. Ali se sprašujete, kako sejati za domače sadike brez odpadne plastike? Rešitev je preprosta, če različne vrtnine sejete v papirnate lončke.

V začetku februarja sejemo grah in bob za domače sadike, če tega nismo storili v januarju. Seme pred setvijo čez noč namočimo v hladen kamilični čaj. Obe rastlini obožujeta hladne dni in jih lahko sadimo tudi iz sadik. Ta način je boljši, ker imamo veliko manj težav z ušmi in boleznimi. Sadike presadimo na vrt konec februarja ali marca. Za domače sadike sejemo tudi solato, motovilec in špinačo ter česen iz strokov. Če v januarju nismo sejali za sadike zelja, cvetače in brokolija, je treba pohiteti v začetku februarja. Pohiteti je treba tudi s sajenjem čebulčka v lončke, ki ga marca presadimo na vrtne grede. Tako lahko prehitimo naravo in pospešimo pobiranje pridelka. Ne pozabimo na setev pora, zelene in mesečne redkvice, listnega peteršilja. Proti koncu meseca sejemo za sadike paprike, jajčevca, v začetku marca še za paradižnik in druge vrtnine.

Kamišibaj je danes zanimiv predvsem zaradi preprostosti, saj v primerjavi z mnogimi umetniškimi praksami ne uporablja zahtevnih tehnologij in pripomočkov, temveč se osredotoča na medčloveški stik.

Zasnova pri nas malo znanega namiznega gledališča je preprosta: govorec na osvetljeno mizo postavi majhen, pogosto lastnoročno izdelan kovček, ki predstavlja oder – butaj. V njem so skrite slike, ki jih animator izmenjuje in z njihovo pomočjo pripoveduje zgodbo. Kljub minimalističnim rekvizitom so zgodbe zelo doživete. Včasih jih popestri kakšna lutka ali glasbeni inštrument. Največji čar pa jim daje bolj ali manj doživeto pripovedovanje zgodbe, ki v intimnem vzdušju dobesedno začara občinstvo. Ta način predstav izvira iz tridesetih let preteklega stoletja iz Japonske, kjer so še danes zelo priljubljene, in to kljub pojavu televizije, ki so jo sprva poimenovali kar električni kamišibaj.

Še hranite svojo spominsko knjigo iz mladosti? Kdaj ste jo nazadnje prelistali? Se spomnite, katera sošolka vam je narisala najlepšo sliko, kateri verz ste najpogosteje napisali vi?

Spominske knjige niso le osebna dediščina, nekakšni dnevniki, ki pripovedujejo zgodbe o vezeh med ljudmi. Veliko povedo tudi o vrednotah nekega obdobja. Nekoč je bilo izmenjevanje spominskih knjig izjemno priljubljeno, še posebej pri dekletih, ugotavljajo v Slovenskem etnografskem muzeju, kjer so pripravili razstavo na to temo. Kar 57 posameznikov jim je posodilo 132 spominskih knjig, ki obujajo spomin na pozabljeno tradicijo, ki je še pred prelomom tisočletja potonila v pozabo.

GREMO NA IZLET

V soboto, 4. aprila 2026

Vstopna mesta: Maribor*, Celje*, Ljubljana, Škofja Loka, Kranj, Radovljica, Jesenice

Odhod ob 6.30 z Jesenic in vožnja z vmesnimi postajami proti Krasu. Najprej si bomo ogledali Škocjanske jame, ki so edinstven naravni pojav, delo reke Reke, ki izvira ob vznožju Snežnika. Ko doseže Kras, svoje struge ne poglablja več le mehansko, ampak tudi raztaplja apnenec. Jame si bomo ogledali z izkušenim vodnikom.

Potem bomo nadaljevali pot proti Kobilarni Lipica. Zgodovina kobilarne se začenja v 16. stoletju, ko je zapuščeni dvorec postal dvorna kobilarna in je tesno povezana s Habsburžani. Lipica je najstarejša evropska kobilarna, ki kontinuirano vzreja eno najstarejših kulturnih pasem konj. Po vodenem ogledu bo nekaj prostega časa. Sledita pozno kosilo in pot proti domu. Vrnili se bomo v poznih popoldanskih urah.