-

Končali so se ledeni možje, pa še vedno vztraja hladno vreme z rednimi padavinami. V tem času pa smo številni na vrtu in v rastlinjakih posadili plodovke. A zaradi vremena jih moramo že zdaj krepiti v boju proti boleznim.
Pri vseh plodovkah smo pozorni na pravilno sajenje, ustrezno medvrstno razdaljo in razdaljo v vrsti. Najobčutljivejši za pojav bolezni je seveda paradižnik. Pri njem tudi izgubimo največ pridelka. Ne glede na sorto paradižnika moramo rastlinam zagotoviti dovolj prostora, na kar moramo biti pozorni že pri sajenju sadik, ki jih sadimo v vrste v smeri vetra, za hitrejše osuševanje listov. K hitrejšemu osuševanju pripomore tudi razdalja med rastlinami, ki naj bo vsaj 70 cm. Zelo pa je dobrodošla tudi streha nad paradižnikom. Tako še dodatno poskrbimo, da ostanejo rastline suhe. Pozorni pa moramo biti, da zalivamo pri tleh in ne po listih. Če imamo paradižnike v rastlinjaku, moramo poskrbeti za redno zračenje in da jih ponoči ne zapiramo.
-
KULTURA
Maja Haderlap: Ženske v temi
Po izvrstnem Angelu pozabe o usodah koroških Slovencev med drugo svetovno vojno in po njej se pisateljica tudi v drugem romanu navezuje na iskanje družbene, kulturne in jezikovne identitete v sodobni družbi; o tišini in krivdi, a tudi o znova najdenih bližinah. Tokrat so v ospredju zgodbe treh generacij žensk, ki se gibljejo med travmatičnimi otroškimi izkušnjami, nerešenimi družinskimi konflikti in katoliškimi dogmami. Ob iskanju svojega mesta v družbi vsaka v svojem času trči ob enake ovire. (Založba Goga, 27,90 evra)
-

GREMO NA IZLET
V soboto, 5. julija 2025
Vstopna mesta: Ljubljana, Kranj, Radovljica, Škofja Loka, Jesenice in Maribor ter Celje, če bo dovolj prijav.
Odhod ob 6.30 pri Hali Tivoli v Ljubljani. Peljali se bomo skozi karavanški predor mimo Špitala ob Dravi ( Spitta l an der Drau ) do mesteca Sovodenj ( Gmünd ). Po gorski cesti, kjer nas bo spremljala reka Malta, ki se v dolino spušča v številnih slapovih in brzicah, se bomo povzpeli na 1920 metrov nadmorske višine. Tam se nam bo odprl pogled na umetno akumulacijsko jezero Kölnbrein, ki z 200 metrov visokim jezom zadržuje 1,5 milijona kubičnih metrov vode.
-

Poskrbite za setev najboljših sort solat in pri tem ne pozabite na stare slovenske in tradicionalne sorte. Ali ste vedeli, da obstaja solata, ki je polži ne marajo?
Krhkolistne solate canaste polži nimajo tako radi kot druge sorte. Na vrtu jo sejemo od zgodnje pomladi do pozne jeseni. Setve so uspešne tudi v poletni vročini. Canasta je zelo okusna solata, ima rahlo odprto glavo, listi so hrustljavi, rahlo nagubani, rdečkasti. Pridelujejo jo tudi slovenski profesionalni pridelovalci zelenjave.
Iz dveh majčk in šala – krilo z bluzo!

USTVARJALNICA
Star pregovor pravi, da ni pomembno le imeti, pomembno je tudi znati. Znati preoblikovati staro ali oblikovati novo je med drugim tudi odlična sprostitev za dušo, ki nam in našemu okolju pričara sveže optimistične zgodbe. Občutek, da smo za malo ali skoraj nič denarja ustvarili všečen izdelek, pa je seveda neprecenljiv.
Kdo ve, kaj me je v trgovini potegnilo med stojala z oblačili ekstremno velikih konfekcijskih številk. Očitno pa sem se med ženskimi bluzami velikosti XXL in še kakšno črko več znašla z namenom. Ker sta tam name čakali dve brezrokavni majčki. Prva iz rdeče bombažne čipke. Velika številka in zato veliko kakovostnega materiala ... pravi mali zaklad za ustvarjalne duše.
-

REPORTAŽA
Mongolija je še vedno pojem za prostranost, za širne in globoke stepe ter gore, prostrano puščavo Gobi in gorovje Altaj, za velika jezera s kristalno čisto vodo. In tudi duha Džingiskana je čutiti, čeprav je ta mogočni vladar zavojeval ozemlja v 13. stoletju.
Moje védenje o Mongoliji je izhajalo iz knjige z naslovom Volčji totem, in čeprav opisuje predvsem Notranjo Mongolijo, ki je danes del Kitajske, mi je razkrila veliko ter globoko skrivnostno povezanost med nomadskim ljudstvom in volkovi. Ko je prijateljica lani začela govoriti o potovanju tja, sem razmišljala, le kako naj se tako zelo daleč odpravimo štirje popotniki, ki smo že obrnili leta čez 60 in celo čez 70, prijateljica pa tudi zelo pogumno obvladuje nekaj kroničnih bolezni. A ravno njen pogum je pripomogel k odločitvi za potovanje.
Kdor želi srcu dobro, uporablja glog

ZELIŠČNI KOTIČEK
Prednosti, ki jih ponuja glog, so številne, vendar je najbolj znan po svojih učinkih na srčno-žilni in prebavni sistem. Uživanje gloga okrepi srce, saj izboljša črpalno moč, ureja utrip, uravnava tlak in prekrvitev ter rahlo pomirja.
Tinktura iz gloga krepi srce in uravnava srčni utrip, umirja živčni sistem, zmanjšuje stres in izboljša spanje. Pomaga tudi pri starostnih poškodbah, vnetju srčne mišice, poapnenju žil in nervoznih srčnih motnjah. Glog priporočajo za boljši spanec. Uporabljajo ga tudi v kozmetiki, in sicer za nego mastne ali aknaste kože. Cvetovi in plodovi imajo pomirjujoče lastnosti, če jih uporabljamo na vnetih dlesnih.
Listi navadnega gloga (Crataegus) so jajčasti in imajo plitve zareze med deli listne ploskve. Cveti maja in junija, cvetovi so beli, redkeje rdeči in imajo dva ali tri vratove pestiča. Temnordeči plodovi so okrogle ali jajčaste oblike, veliki šest do deset milimetrov, in imajo dve do tri koščice. Za sušenje nabiramo liste in cvetove, jeseni pa rdeče plodove. Cvetove nabiramo, preden se odprejo, da jim med sušenjem ne odpadejo listi.-
Z MOJEGA OKNA
Nežne pesmi o mladosti – veliko jih je in odrasle ob njih preveva otožnost. Kam odšla si, kje si … kamen, še ta kamen v vodi se obrne, a mladost se moja nikdar več ne vrne.
Ja, zakaj pa naj bi se vrnila? Kot bi reko spraševali, zakaj se ne vrne v potok, studenček in k izviru. Ni logično, nesmiseln sentiment je to! Imaš sedemdeset, osemdeset, devetdeset let? Kakšna sreča! Glej, koliko sončnih vzhodov in zahodov ti je bilo dano doživeti! In med jutrom in večerom so bili dnevi, polni dogodivščin, leto za letom, toliko desetletij. Kaj vse ti je življenje prineslo, kaj vse si videl, spoznal, doživel, se naučil, tudi pretrpel, kakšno bogastvo vsega. Pregovor pravi, da kogar bogovi ljubijo, umrje mlad. To mi je res tuje in čudno – zakaj bi bilo to dobro, kakšen dar naj bi bil to? Leto za letom vendar dodaja življenju nove dni in nove priložnosti za ljubezen, dobro delo, uspeh, nove možnosti za nova spoznanja, misli in občutke …
-

GLEDALIŠČE
Kar je bilo in kar bo
Prevajalec, režiser in scenograf Samo M. Strelec je v Mestnem gledališču Ptuj pripravil prvo slovensko uprizoritev dela nemških dramatikov Lutza Hübnerja in Sarah Nemitz, v kateri igrajo Ksenija Mišič, Srdjan Grahovac in Vid Klemenc. Zgodba govori o zakoncih, ki sedita v gledališki dvorani in čakata, da se bo predstava začela, a se prej sporečeta. »Gledati namreč začneta zgodbo, v kateri nastopata sama, svojo lastno zgodovino, kako sta se spoznala, zaljubila, dobila otroke. Vendar tu gledališke čarovnije še ni konec. Zdaj lahko izbirata, ali želita pogledati tudi v svojo prihodnost. Spremljamo njune želje, misli, spomine pa tudi hrepenenja in strahove,« je pred premiero povedal Strelec. Predvidoma bo avtor drame maja tudi prišel na Ptuj.
-

STANOVANJE
Z leti lahko postane skrb za osebno higieno otežena zaradi nepraktičnih rešitev v kopalnici. Še posebej je lahko ovirana, kadar smo slabše gibljivi. Prav je, da se ob prenovi kopalnice ali takrat, ko bi radi prostor le posodobili ali ga prilagodili svojim potrebam, seznanimo z možnostmi, ki so na voljo.
Umivanje je težje, kadar imamo le kopalno kad brez ločene prhe in v kopalnici ni bideja. Zato velja razmisliti o možnostih, ki jih prinaša ponudba sodobnih in nadgrajenih sanitarnih elementov. Tisti, ki že imajo bide in ga tudi uporabljajo, se mu ne odpovejo. A tudi v kopalnicah brez bideja lahko z nekaj predelave oziroma namestitvijo bide sedežev ustvarimo prostor za udobno osebno higieno.



