-
Cerkvica svetega Jakoba, zavetnika kmetov in romarjev, stoji na gričku, vendar najvišjem vrhu vasi Mali Vrh, že več kot 300 let. Družbo ji delajo stara drevesa, nekatera že trhla kljubujejo času.
Žal se je zob časa lotil tudi cerkvice, čeprav je bila večkrat obnovljena in lepo vzdrževana. Hudo jo je prizadel uničevalni potres konec leta 2020, ki je na Hrvaškem povzročil veliko katastrofo in je pošteno zatresel tudi nas. Sprednji del cerkvice je počil in odstopil od ostale stavbe, zvonik pa se je nagnil in letos tudi zrušil. Žalostna je današnja podoba cerkvice, na katero ostajajo le lepi spomini. Cerkev je bila del naše lepe slovenske kulture, prostor in dom za duševni mir in lepo druženje. V mladih letih smo otroci skupaj z odraslimi večkrat okraševali cerkvico, predvsem aprila za veliko noč, ko se je nosilo k žegnu, in julija ob jakobovem. Okraševali smo jo samo z rožami, ki so zrasle na domačem vrtu.
Madeira je raj za ljubitelje cvetja
Prosti časmarec '22Ljudje Starejši Dom
Otok Madeira ne velja kar tako za otok cvetja, kot ga imenujejo domačini. Otok je vulkanski, s strmimi bregovi in prepadnimi grapami. Zaradi izredno blagega podnebja, ki ga oblikuje zalivski tok, rastlinje skoraj ne pozna časa za počitek. Vse leto se temperature gibljejo okrog 22 stopinj, poleti so višje, pozimi kakšno stopinjo manj, a zmrzali, razen na vršacih, ne poznajo.
Arhipelag Madeira z nekaj otoki leži na zemljepisni širini Casablance v Maroku zahodno od afriške obale, na območju Makronezije (Madeira, Azori, Kanarski otoki in Zelenortski otoki). Otok je bil pred prihodom prvih portugalskih osvajalcev v 15. stoletju neposeljen in v celoti poraščen s prastarimi mogočnimi drevesi lovorja. Ti gozdovi so vlažni, dobro prenašajo tudi sušo, saj izkoristijo vso vlago iz nizke megle, ki z listov kaplja na gozdna tla in napaja tudi izvire.
-
Oh, ti vnuki
Prebrala sem knjigo Učim se od otroka nekdanje učiteljice Dušice Kunaver. Vsebina prikaže, da je gospa svoj poklic opravljala s prav posebno tankočutnostjo in z velikim spoštovanjem do svojih učencev. Zagotovo ni otrok samo učila, ampak jih je tudi vzgajala in si je dovolila tudi sama učiti se iz njihovih izkušenj.
Branje je poučno, da bolj ne more biti. To so sicer kratki zapisi, v katerih pa se skrivajo velike zgodbe. Niso vse ožarjene od začetka do konca s svetlobo. Kar preveč je takih s temnimi odtenki. Občudovanja vredna je iskrenost otrok. Kako jim odleže, ko se lahko »izkašljajo«. Ko in če bodo učitelji in predvsem starši (pre)brali to knjigo, bodo morda dojeli »navodila«, da je treba otroke večkrat vsaj poslušati in morda še slišati, predvsem pa ne preslišati njihovega klica – včasih tudi na pomoč.
-
S toplejšimi temperaturami bo na ulicah vedno več pešcev in tudi ljudi na kolesih, vespah oziroma kolesih s pomožnim motorjem in različnih skirojih, ne pozabimo še na malčke na triciklih in poganjalčkih ter starejše s pripomočki za hojo.
In če nismo pozorni, lahko kaj hitro pride do kakšnega trka z bolj ali manj hudimi posledicami. Zato velja obnoviti tri osnovna pravila vedenja pešcev v prometu: poskrbimo, da smo v prometu vedno vidni, upoštevajmo prometne predpise in hodimo po pločniku. Kjer pa ni pločnika ali označenega posebnega pasu za pešce, hodimo po kolesarski poti ali stezi, vendar tako, da ne oviramo kolesarjev in voznikov koles s pomožnim motorjem, oziroma hodimo ob levem robu vozišča v smeri hoje, po desni strani pa le izjemoma, če je to varneje, na primer v...
-
Prosti časfebruar '22Ljudje Zgodovina Starejši
Robotek iz pločevine je igrača iz časa po letu 1950. Odraža strahove in želje časa, ko se je med velesilama ZDA in Sovjetsko zvezo odvijala zagrizena tekma za vesolje.
V današnjem času si težko predstavljamo, kako je bilo v letih po drugi svetovni vojni, ko ni bilo hladilnikov, ko je bilo treba ročne ure redno navijati, perilo pa kuhati in prati na roke. Zato težko razumemo, kako zelo so ljudi navduševale tehnične novosti, ki so v samo dveh desetletjih po drugi svetovni vojni precej spremenile vsakdanje življenje ljudi. Sanje o robotu, ki bo kmalu namesto nas opravljal naše vsakdanje naloge, so se zdele resničnost bližnje prihodnosti. Zdelo se je, da bodo roboti prevzeli dolgočasne naloge, mi pa bomo zato postali ustvarjalnejši, produktivnejši in bogatejši na drugih področjih.
-
Kam zdaj?
Za trenutek sem obstala med vrati, malo zaradi zadrege, malo pa me je zmedel pogled na prostor, ves temačen in mrk, kot da bi se svetloba umaknila iz njega.
Tudi Miha je obstal, s cigareto v levici in vžigalnikom v desnici ter odprtimi usti, odrevenel, začuden. Zavrtal je vame s pogledom, polnim osuplosti. Zdaj zdaj mu bo cigareta padla iz rok, sem pomislila. Ni mu.
Seveda me je spoznal. »Tebe pa res nisem pričakoval,« mu je presenečeno zdrsnilo z ustnic.
Je bilo treba poudariti TEBE? Jasno, da me ni pričakoval. Toda ali je sploh koga pričakoval v tem zatohlem, zanikrnem brlogu, prežetim z dimom in vonjem po starem?
-
Oh, ti naši vnuki …
Bila sem na letovanju z bolniki in invalidi in moj vnuk, star štiri leta, me je menda zelo pogrešal. Saj sem tudi jaz njega zelo zelo pogrešala. In neko popoldne, ko smo imeli popoldanski počitek in je bilo v hiši vse tiho in mirno, sem si vzela čas in zavrtela telefon.
Imela sem srečo, oglasil se je prav on, saj zelo rad telefonira. Oba sva bila vesela, da se slišiva. Najprej sem morala odgovoriti na veliko njegovih radovednih vprašanj. Kje si? Kaj delaš? Koga čuvaš? Je tvoja gospa na vozičku ali hodi? Zakaj ne hodi? Jo bolijo nogice? Ali je padla? Ali jo je povozil avto? Zakaj se je takšna rodila? Ali je prijazna? Kako ji je ime? Koliko je stara? Ali ona mene pozna? Ali so vsi tvoji prijatelji na vozičkih? Jih je težko peljati? Bom jaz lahko enkrat poskusil? Kaj ste jedli za kosilo? Kaj pa za zajtrk? Kaj pa za večerjo? Ali si vse pojedla? Je tvoja gospa tudi vse pojedla? Kje je zdaj? Ali gre počivat tako kot jaz? Ali imaš tudi ti posteljo? Kakšno sobico imaš? Kdaj boš prišla? Ali tudi ti mene pogrešaš? Kaj mi boš prinesla? Bom lahko takoj prišel k tebi?
-
Mačja kuga in mačja levkoza sta nevarni nalezljivi bolezni, ki ju lahko preprečimo s preventivnim cepljenjem, medtem ko za mačji aids cepiva še ne poznamo. Okužbe lahko preprečimo s preprečevanjem stikov med živalmi.
Mačja kuga je nevarna za necepljene živali, in to ne glede na starost, zagotovo pa so muce, stare manj kot pol leta, občutljivejše za okužbo. Virus je zelo dolgo odporen, v naravi je možnost preživetja več let, ob zatiranju bolezni uporabljamo razkužila, ki jih dobimo pri veterinarju.
Rad bi bil pisatelj, ki skuša razumeti človeško dušo
Drago Jančar je najbolj prevajan in nagrajevan slovenski avtor. Je tudi angažiran intelektualec, ki je zaznamoval prelomne dogodke slovenskega osamosvajanja. Pred enajstimi leti je postal redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Nekateri novinarji so ga laskavo poimenovali Cankar naših dni. Jančarjev opus romanov, zbirk kratkih proz, dram in esejev je izjemen. Zanj je prejel veliko slovenskih in mednarodnih nagrad. Njegova dela bralcev ne puščajo hladnih. Tudi v slovenskih knjižnicah je izposoja njegovih knjig dobra. To pomeni, da je postal zelo viden ter bran pisatelj. Predstavili smo lahko le nekaj njegovih del in misli, da bi ga lahko še bolje spoznali.
Turistični vodniki so male enciklopedije znanja
Združenje turističnih vodnikov Slovenije (ZTVS) ob mednarodnem dnevu turističnih vodnikov, ki je 21. februarja, že vrsto let organizira brezplačna vodenja po vsej Sloveniji. Če vodenja zaradi koronavirusa tako kot lani ne bodo mogoča v živo, jih bodo izpeljali prek videopovezave.
Izzive tega dinamičnega poklica nam je predstavila predsednica združenja Dunja Bohorič. Ko je leta 2020 kot dolgoletna turistična vodnica prevzela predsedovanje ZTVS, se je zavedala, da je za uspešno delo potrebnega veliko osebnega angažiranja: »Vodniki za to nimajo dovolj časa in moči, saj so zaposleni z vodenjem, sama pa imam zdaj kot upokojenka več časa.« Turistično vodenje ji je v veselje, hkrati pa ji prinese dodatni zaslužek, ki ji omogoči kakšno daljše potovanje, pove sogovornica.
