SPOMINI NA OTROŠTVO 

… sem prebrala danes na vratih naše pekarne. Že dolgo hodim v to pekarno in šele danes sem odkrila ta napis, ta izrek, to resnico.

Močno se me je dotaknil, saj imam do kruha že od nekdaj poseben odnos. Spomnim se, kako ga je moja mama mesila in pekla. Vsak teden vsaj enkrat. To je bil najboljši kruh mojega otroštva. Po njem je dišala vsa hiša in vonj je prekril tudi naš brjač, naše dvorišče. Če je bilo kuhinjsko okno odprto, je zadišalo še čez cesto do bližnjih sosedov.

Dekorativni elementi ob veliki noči so povezani s pomladjo in igrivostjo. Z nekaj domišljije in ustvarjalnosti lahko pripravimo res izvirne dodatke.

V dekoracije vključimo pomladno cvetje, pirhe, piščančke, zajčke in pastelne barve. Mizo, obloženo z velikonočnimi dobrotami, lahko z dodatki spremenimo v pravo pašo za oči. Uporabimo čim več cvetličnih vzorcev – na prtu, prtičkih, krožnikih in skodelicah, na mizo postavimo cvetje v vazi ali kar v lončkih, izberemo kozarce z barvnimi dodatki, odličen izbor je »vintage« skleda, ki jo lahko napolnimo s pisanimi pirhi v pastelnih barvah cvetja, zraven postavimo še puhastega zajčka … Pazimo, da so dodatki med seboj barvno usklajeni.

Iz Ljubljane do Budimpešte je slabih 500 kilometrov, in če se odpravite na pot v zgodnjih jutranjih urah, ste opoldne tam. Vmes si lahko privoščite postanek ob Blatnem jezeru (Balaton), ki je ostanek Panonskega morja. Njegova južna obala je polna letovišč. Vzdolž meri 70 kilometrov in ima idiličen polotok Tichany. V okolici gojijo dobre sorte vinskih trt, sicer pa lahko vso dolgo pot do Budimpešte opazujete obdelano madžarsko ravnico – same njive in širna polja koruze, rži, maka ... Travnikov ali neobdelanega koščka zemlje ni videti prav nikjer.

ZAKLADI SLOVENSKIH MUZEJEV

Današnja podoba Bele krajine je posledica številnih procesov in dogodkov v zadnjih 215 milijonih let Zemljine zgodovine. Pri oblikovanju tukajšnjih površinskih in podzemnih oblik sta imela pomembno vlogo predvsem kamen in voda.

Kamnine v sebi skrivajo zapise raznolikih okolij svojega nastanka in razvoja življenja v Zemljini preteklosti. Poznamo magmatske, metamorfne in sedimentne kamnine. Na površju Bele krajine najdemo le sedimentne, kot so stromatolitni dolomit, lidiotidni apnenec, grebenski apnenec, rudistni apnenec, apnenčeva breča in premog.

Ali se že veselite ustvarjanja poletnih cvetličnih zasaditev? Letos bodo zagotovo nekaj posebnega, saj je barvni inštitut Pantone za barvo leta 2022 razglasil neobičajno vijoličasto modro barvo »Very Peri«. Tisti, ki želite biti v trendu, jo boste vključili v poletne zasaditve, saj je pri balkonskem cvetju ponudba teh odtenkov zelo široka.

Vijoličasti cvetovi Petunie 'Little Picaso' so obrobljeni z neonsko zeleno in se v sredini cvetlične zasaditve prepletajo z nežnimi modrimi cvetovi  lobelije. Nasad se nadaljuje z dvobarvnimi velikimi cvetovi petunije, ki so v sredini snežno beli, nato pa v pastelih prehajajo v izrazito vijoličast odtenek. Tako zanimivi in posebni cvetovi so vidni že od daleč. Zaradi zelo malo zelene podlage strukturnih rastlin veliki cvetovi kar žarijo. Zasaditve s petunijami so vedno izredno bogate s cvetenjem, sploh če ugodimo njihovim potrebam in jih posadimo v specialne substrate, ki imajo ustrezno kisel pH.

Veliko nas je, ki si spomladanske sprehode radi popestrimo z nabiranjem čemaža (znanstveno ime Allium ursinum), užitne rastline, ki diši po česnu. Iz njega naredimo juho, namaz ali ga uporabimo kot začimbo. Vendar moramo čemaž dobro poznati, da ga ne zamenjamo s katero podobno, a strupeno rastlino. Če nismo stoodstotno prepričani, da so listi čemaža, jih raje ne nabirajmo.

Nabiralce lahko usodno zapeljejo zeleni listi jesenskega podleska (znanstveno ime Colchicum autumnale). Strupeni listi, ki spomladi poženejo iz zemlje v istem času kot čemaž, so prav tako zeleni, vendar veliko večji, debelejši, zviti in objemajo po več zelenih šestdelnih plodov v velikosti oreha, ki so se čez zimo razvili v zemlji.

Vandramo po Sloveniji

Za Polhov Gradec je Ivan Cankar zapisal, da bi utegnil na tekmovanju za najlepši slovenski kraj zasesti prvo mesto. Vsake oči imajo svojega malarja, a kar zadeva Cankarjeve oči, jih je treba ob vsem začudenju tudi spoštovati.

Ko kraj zagledaš s privozne ceste po dolini Gradaščice, ti pogled res malce ustavi sapo. Tako štimano, tako umno postavljen okoli zavite ceste čez manjši skalni grič, res nekdanji genialni čut, kako smiselno postaviti manjši tržni kraj, da je pozidane čim manj zemlje, in obenem urediti obrtnikom in uradnikom čim več prostora za tesno, a obenem udobno sosedstvo za čim boljšo gospodarsko vzajemnost in tekoči promet v Polhograjsko hribovje.

Ob nastanku Glasbene matice so si njeni ustanovitelji prizadevali za postavitev temeljev profesionalne glasbene kulture na Slovenskem, spodbujanje in omogočanje glasbene ustvarjalnosti ter ohranjanje slovenskega ljudskega izročila – in vse to jim je uspelo.

Tako je ob 150. obletnici društva Glasbena matica (GM) Ljubljana njegovo poslanstvo pojasnila predsednica  Veronika Brvar. Glasbena matica je ustanovila glasbeno šolo v slovenskem jeziku, prvi glasbeni konservatorij pri nas, omogočila izobraževanje profesionalnih glasbenikov, naročala in izdajala skladbe slovenskih skladateljev. Že leta 1891 je ustanovila mešani pevski zbor, ki je postal ambasador slovenske glasbene kulture. Organizirala je prvi mednarodni festival glasbe pri nas, se zavzemala za postavitev spomenika Ilirskim provincam,...

Mednarodno leto stekla

Slovenija ima bogato steklarsko dediščino že od antike naprej, v 16. stoletju so pri nas delovale steklarske delavnice, kasneje steklarne v Ljubljani, Rogaški Slatini in Hrastniku, bogata je tudi dediščina pohorskega stekla. Praznovanju se pridružuje s projektom Po stekleni poti. Program je razdeljen v dva sklopa: na eni strani gre za predstavitev materialne dediščine stekla v muzejih, na drugi znanstveni simpozij z delavnico, ki bo oktobra potekal v Kopru in Ljubljani.

Obnovljena hiša za goste Alme Karlin

Aprila je v domačem rastlinjaku že polno življenja. V osrednji Sloveniji, če je toplo vreme, že lahko sadimo paradižnik, za njim bučke, konec meseca še paprike, kumare in jajčevce. Posebno pozornost namenimo zračenju in zalivanju.

V začetku aprila je še čas za postavitev domačega rastlinjaka. Za štiričlansko družino zadostuje rastlinjak velikosti 5 x 6 metrov in vrt, ki je velik 100 kvadratnih metrov. Tako ste samooskrbni celo leto, saj omogoča oskrbo z domačo zelenjavo tudi takrat, ko na vrtu ni pridelka. Rastlinjak aprila redno zračimo, da se na stenah ne nabirajo kapljice vode. Če ga ne zračimo, je temperatura hitro 30 stopinj Celzija in več. Priporočamo, da ga zračite že v dopoldanskih urah. To naredite tako, da odprete stranske boke, lahko tudi vrata. V praksi rastlinjak odpremo, ko odidemo na delo. Če ste doma, ga v sončnem dnevu odprite najkasneje ob osmih. Tako se znebite kondenza, ki lahko povzroči škodo na sadikah in mladih rastlinah, ohranite pa tudi ustrezno vlažnost in temperaturo.