Vandramo po Sloveniji

Sto opisov ne bi moglo izčrpati vseh lepot in čudes Bohinja, tiste slovenske deželice, ki iz Julijskih Alp prva sprejme in pretoči največje gmote svežih in zdravih voda, brez katerih Sloveniji ni življenja. Veliko strmo padajočih voda se s strmin okoli Bohinjskega jezera pretaka v jezero in reko Savo Bohinjko. Poleg slapov Savica in Govic to velja zlasti za rečico Mostnico.

Pot h koritom Mostnice od vasi Stara Fužina v dolino Voje ponuja čudovit izlet: pot je označena do Češenjskega mostu in po drugi strani nazaj; skupaj je dolga poldrugo uro hoda. Od mostu naprej pelje pot do koče na Vojah in naprej v dolino Voje. Do slapu Mostnice v zatrepu doline, pred katerim najdete prijetno okrepčevalnico, je udobna cestica dolga dva kilometra.

Znani polfinalisti Pesniškega turnirja 2022

Na natečaju za najboljšo izvirno neobjavljeno slovensko pesem v tekočem letu je strokovna žirija med 126 prispelimi pesmimi izbrala 24 pesmi, ki so po njihovem mnenju najboljše. Njihove avtorice in avtorji se bodo potegovali za naziv vitez oziroma vitezinja na Pesniškem turnirju. Pomerili se bodo v dveh polfinalih, prvi je bil že aprila v Knjižnici A. T. Linharta, drugi pa bo 12. maja v Knjižnici Mileta Klopčiča v Zagorju ob Savi. Veliki finale Pesniškega turnirja bo 18. junija v letnem avditoriju Lutkovnega gledališča Maribor. Vitez ali vitezinja bo prejel oziroma prejela ročno kovano vrtnico, antologijo svetovne poezije Orfejev spev in denarno nagrado v znesku tisoč evrov.

Ob vstopu v dom starejših na ljubljanskih Fužinah obiskovalce pozdravijo lepo urejene vitrine, v katerih so razstavljeni izdelki stanovalcev, tudi marmelade, sokovi, žganja, imajo celo lastno vino. Vse izdelke je mogoče tudi kupiti.

Na vino, ki so ga poimenovali Fužinčan, so posebej ponosni, saj so grozdje sami obrali, ga stosnili, vino donegovali in ustekleničili. Steklenici je dodana brošurica, kjer je opisana cela zgodba: od trgatve na Goričkem na domačiji stanovalke Angelce Butenko, vseh postopkov do nastanka vina, pri čemer je ob pomoči delovnih terapevtov in drugega domskega osebja sodelovala večina pokretnih stanovalcev. Mnogi stanovalci še obvladajo veščine iz svojih mlajših let, zato je v domu tako zelo razvito družabno življenje in tudi najrazličnejše skupinske delavnice in prireditve.

AVTOMOBILIZEM

Promet zahteva zbranost in tu pa tam osvežitev znanja. In tudi preverjanje brezhibnosti vozila. Zato se danes spomnimo nekaj pomembnih dejstev.

Motoristi so na cesti. Sam zelo rad vozim motor, nosim kričeče barve oblačil in kljub umirjeni vožnji se pogosto znajdem v situaciji, ko me avtomobilist ogroža. Občutek imam, da so vozniki preprosto manj pozorni. Zakaj je tako, lahko le ugibamo. Motor je izjemno okretno in zmogljivo vozilo, zato je treba to imeti v mislih, ko speljujemo v križišču ali se kakor koli drugače vključujemo v promet. Včasih se motorist znajde v mrtvem kotu in kaj hitro lahko pride do nesreče. Skratka – dobro poglejte in opazujte.

Petnajsti maj je svetovni dan muzejev. Na ta dan še posebej vabijo, da jih obiščete, si ogledate njihove zbirke in razstave, nam pa se je zdelo prav, da odkrijemo, koliko dela se skriva za vsem lepim in zanimivim, kar lahko vidite na bleščečih razstavah. Etnologinjo Jelko Pšajd iz Pomurskega muzeja Murska Sobota smo prosili, da nam predstavi svoj študij, delo, muzej in njegov pomen.

»Nikakršnega filmskega razloga ni, zakaj sem začela študirati etnologijo. V resnici nisem točno vedela, kaj je to. Želela sem iti s periferije v Ljubljano, to me je gnalo,« nam pove. Vpisala se je na oddelek za antropologijo filozofske fakultete, ker pa je bilo premalo študentov, so jih razporedili na sociologijo kulture, etnologijo in kulturno antropologijo. Zelo zgodaj jo je začelo zanimati delo na terenu in udeležila se je dveh zanjo odločilnih etnoloških delavnic v Kozjanskem parku v Podsredi.

Če se odpravimo proti Dalmaciji, se v okolici Karlovca pojavi smerokaz z napisom Plitvička jezera. Res je nacionalni park, ki je od leta 1979 pod okriljem svetovne dediščine Unesca, nekoliko stran od avtoceste Zagreb—Split, a se je vredno zapeljati z nje in si v tem naravnem vrtu vsaj za nekaj ur sprostiti dušo.

Legenda pravi, da so Plitviška jezera nastala po hudi suši, ki je davno tega zajela te kraje. Obupani krajani so molili, ko je zagrmelo in zaropotalo, se poblisknilo, in v dolino je privihrala Črna kraljica s svojim spremstvom. Mimogrede, Črna kraljica (ker je bila vedno oblečena v črno) s pravim imenom Barbara Celjska je bila hči našega grofa Hermana II. Celjskega. Ko je Herman premagal hrvaško-ogrskega kralja Sigmunda Luksemburškega, se je ta zaradi nadaljnjega utrjevanja položaja celjskih grofov med evropskim plemstvom moral poročiti s Hermanovo hčerjo Barbaro. Po njegovi smrti je ta bivala na Medvedjem gradu nad Zagrebom, v hrvaški mitologiji pa je zapisana kot simbol lepote, moči in okrutnosti.

Zaradi poseljenosti, podnebnih sprememb in pozidav je po svetu vse manj obdelovalne zemlje. Ozavestiti misel, da je zemlja omejen vir prehrane, je eden izmed ciljev, ki so se ga lotili znotraj globalnega gibanja Conscious Planet – Rešimo prst.

Da bi sto dni po vsem svetu govorili o rodovitni prsti in njeni ogroženosti, so pripravili poseben projekt. Jaggi Vasudev, bolj znan kot Sadhguru, eden najvplivnejših sodobnih duhovnih učiteljev, mistikov in vizionarjev, se je z motorjem podal na pot od Anglije do Indije. Prepotoval je 25 držav, konec marca se je ustavil tudi v Sloveniji, in naredil 30.000 kilometrov z namenom ozaveščanja o pomenu propadajoče prsti. Ob koncu projekta naj bi v sodelovanju z znanstveniki in strokovnjaki za oblikovanje predpisov z vsega sveta pripravili konkretna nacionalna priporočila za ublažitev in zaustavitev izumiranja prsti.

Prvi vtis je vedno najpomembnejši. To velja tudi za cvetoče zasaditve, ki pred našimi vrati prve pozdravijo obiskovalca. Cvetoče lonce lahko tudi prestavimo, ko si zaželimo polepšati kakšen poseben dogodek.

Barvitost v loncih. Cvetovi hibridne oranžne in bele dalije v zasaditvi sta rezultat najnovejše vzgoje priznanega nizozemskega žlahtnitelja. Rastlina nastavlja velike cvetove v različnih živih barvah in nas vse do jeseni razvaja s cvetenjem. Te rastline imajo dobro razvejano robustno rast. Drobnocvetni mleček (Euphorbia) iz serije 'Star Dust' tvori oblačke nežnega cvetja, ki je uporabno mašilo sredinskega dela. Zelo skromen je glede zalivanja in še posebej primeren za ekstremno vroča poletja. Priljubljeni milijonski zvončki (Calibrachoa) so v isti barvi kot dalija in tako zasaditev barvno povežejo.

Kdo so ljudje s širokim srcem, prostovoljci, ki pomagajo beguncem oziroma, kaj žene nekoga z razmeroma udobnim in mirnim življenjem, da gre tudi stotine kilometrov od svojega varnega doma pomagat neznanim ljudem v stiski?

Tudi ob trenutni begunski krizi v senci velikih besed svetovnih voditeljev dnevne probleme beguncev večinoma rešujejo »navadni ljudje«, prostovoljci. Ljudje, kot so 65-letni Kevin, upokojenec iz Velike Britanije, Leon, 20-letni študent računalništva iz Hamburga, Julija, 30-letna socialna delavka iz Italije, in številni drugi, že le s pripravo hrane in čaja in druženjem ljudem na begu za trenutek dajo občutek, da niso prav vsi pozabili nanje.

Nežna čipka

Z združevanjem nežnih čipkastih vzorcev nastane privlačen prtiček.

Velikost: približno 47 cm premera.

Potrebujemo: 50 g belega kvačkanca in kvačko št. 1,25.

Izdelava: skvačkamo 8 verižnih petelj in jih s polgosto petljo sklenemo v krog. S 3 verižnimi petljami, ki nadomestijo 1. šibično petljo, preidemo v 1. krog. V osnovni lok kvačkamo 19 šibičnih petelj. Nadaljujemo po vzorčni risbi. Od 7. kroga je narisan le en del vzorca, ki ga smiselno ponavljamo, tako da ga sklenemo v celoto. V 10. vrsti vzorec dvojnih šibičnih ponovimo 20-krat. Vsako 1. petljo v krogu nadomestimo z označenim številom verižnih petelj. Vsak krog sklenemo s polgosto petljo v zadnjo verižno petljo. V 6. in 7. krogu preidemo petlje s trikrat ovito šibično petljo. Od 20. do 22. kroga kvačkamo šibične petlje v verižne petlje, torej ne v loke verižnih petelj.