Toskana, ena izmed najbolj priljubljenih italijanskih dežel med turisti, je po velikosti primerljiva s Slovenijo, razdalje med posameznimi mesteci so majhne. Kraje so v zgodovini zaznamovali nenehni boji za premoč med Sieno in Firencami, kar kaže, da so v tej mili pokrajini živeli bojeviti ljudje. Firence so danes deželna prestolnica in hkrati najbolj poseljeno toskansko mesto.

Ta del spada med najmanj deževna italijanska območja, pa vendar smo doživeli tudi dež. Zato se takrat, ko smo prispeli v Firence, nismo najprej odpravili na ploščad Piazza Michelangelo (Michelangelov trg), od koder je najlepša mestna panorama in kamor po navadi najprej romajo vsi obiskovalci. Avtobus smo pustili na parkirišču daleč v predmestju, sicer bi šofer za vstop v center mesta plačal 400 evrov. Odpravili smo se na tramvaj T2, ki nas je za 3,5 evra popeljal 13 postaj do mestnega središča. Peščica Slovencev in Italijanov ter množica Južnih Korejcev smo se stiskali kot sardine. Vsi smo izstopili na glavni postaji Alamani.

USTVARJALNICA

Star pregovor pravi, da ni pomembno le imeti, pomembno je tudi znati. Znati odsluženim ali nerabljenim rečem nadeti novo podobo postaja v svetu vse bolj priljubljen trend. Recikliranje oziroma preoblikovanje je odlična sprostitev za dušo, ki nam in našemu okolju pričara sveže optimistične zgodbe. Občutek, da smo za skoraj nič denarja ustvarili všečen izdelek, pa je seveda neprecenljiv.

Ko se tunika brez rokavov spremeni v obleko z rokavi

Februar že diši po pomladi in tudi v garderobo se bodo začela vabiti lahkotnejša oblačila. Barvita, cvetoča, optimistična. Stara tunika brez rokavov v pikastem vzorcu, ki smo jo morda nosili ali smo jo še nameravali nositi s hlačami in praktičnimi puliji oziroma bluzami, lahko le z malo šiviljskega znanja zablesti v povsem novi podobi. Kot romantična obleka. Dokupimo blago ustrezne debeline in kakovosti z vselej priljubljenim drobnim cvetličnim vzorcem, ki se barvno sklada s tuniko. Ukrojimo rokave, tuniko pa podaljšamo in jo spremenimo v obleko z naborkom, toliko širokim, kolikor pač želite, da bo obleka dolga. Seveda lahko tudi pod to obleko, ki sega sicer do kolen ali do sredine meč, nosite pajkice, kar je letos še posebej modna naveza.

ZAKLADI SLOVENSKIH MUZEJEV

V šestem stoletju je bila podoba Dolenjske dokaj nenavadna in spremenljiva. Po propadu zahodnega dela rimskega cesarstva je Bizanc, vzhodni, še preostali del nekoč močnega imperija, poskušal razširiti svoje meje tudi na ozemlje nekdanjega zahodnega dela cesarstva. Z različnimi germanskimi ljudstvi, ki so iz Podonavja prodirala proti zahodu, je sklepal zavezništva, s katerimi so v imenu Bizanca tako Vzhodni Goti kot kasneje Langobardi zasedli tudi nekatere predele slovenskega ozemlja.

Vandramo po Sloveniji

V starejših zapisih najdemo med drugim imena Corca (leta 799), Gurka (1062), Gurca (1209), Gurka fluvio (1249), Kierka (1295), Gurke (1423) in tako naprej. Slovenci pa dolenjski lepotici že dolgo pravimo Krka. Dolga je 94 kilometrov in je naša najbolj tipična kraška reka, ki zbere v sebi vode številnih rečic in potokov, več kot sedem, preden pride na dan pod svojim imenom.

Krka se v kraških izvirih rojeva v 400 metrov dolgi slikoviti in položni Krški jami pri vasi Gradiček, kmalu za vasjo Krka, kjer je čudovito okolje pritegnilo ustvarjalce slovenske televizijske serije Reka ljubezni. Že takoj ko izteče izpod jame, je živahna in vodnata, saj je podojena s številnimi podzemeljskimi vodami, še zlasti z Radenskega polja, ki leži onkraj Ilove gore. O jami je ljudski glas napletel obilo zgodb, ki jih je bil izpovedal bodisi domačin Josip Jurčič (vanjo da so na primer za kazen vrgli cigana Samola, ker je bil ugrabil Jurija Kozjaka) bodisi domači turistični delavci; v notrini jame da plava tudi dragocena človeška ribica.

Iz rastlin z obstojnimi cvetovi, ki obdržijo intenzivno barvo tudi takrat, ko jih posušimo, lahko naredimo čudovit venček, šopek, unikatno voščilnico ali z njimi okrasimo darilo.

Sušimo jih tako, da rastline režemo tik pred tehnološko zrelostjo, ko so cvetovi najlepši. Pri tem odstranimo liste in obdržimo samo cvetove na steblih. Polagamo jih nivojsko v manjše šopke, da jih ne poškodujemo, in stebla povežemo z vrvico ali žico. Šopke obesimo s cvetovi navzdol in sušimo v zračnem prostoru brez neposredne sončne svetlobe.

Plečnikovo leto

V jubilejnem Plečnikovem letu 2022, ko praznujemo 150. obletnico arhitektovega rojstva (18172–1957), bodo v Mestnem muzeju pripravili veliko razstavo, posvečeno arhitektu, ki nastaja v sodelovanju z MGML, Fakulteto za arhitekturo ter Muzejem za arhitekturo in oblikovanje. Odprli jo bodo sredi junija. Že zdaj pa teče program Plečnikove hiše z razstavo Plečnik in pika, ki predstavlja istoimenski strip Blaža Vurnika in Zorana Smiljanića. Moči bosta združili tudi Plečnikova hiša in DobraVaga z razstavo, ki jo bodo v hiši odprli 13. maja.

DOBRE STARE VIŽE

Glasbenik, ki od prvih dni preigrava glasbo različnih slogov, se je rodil v Ljubljani. Oče Franjo je bil vojaški glasbenik in je imel nalogo, da po Jugoslaviji ustanavlja glasbene šole. Tako so živeli v mnogih krajih, pristali so v Radovljici, kjer se je oče upokojil. Tomaž Zorko se je z glasbo začel ukvarjati dokaj pozno. Čeprav je najprej hotel postati bobnar, ga je oče naučil osnov igranja na kontrabas, da se je lahko vpisal v srednjo glasbeno šolo.

Prva resna glasbena zasedba, v kateri je igral, je bila očetova – Ansambel Franja Zorka. Sprva je v kvintetu pela Ivanka Kraševec, kasneje pa Metka Štok in Franci Rebernik, in kaj kmalu je nastala tudi prva mala plošča tega ansambla s skladbama Če dedek zapleše in V pričakovanju. Ansambel sicer ni veliko nastopal, je pa vodja veliko skladal in Tomaž ima še danes šest zvezkov, polnih njegovih skladb.

S Kristino Brenkovo (1911–2009) vsak izmed nas živi že vse življenje, z njo smo vstopali v svet umetnosti, lepih podob, pravljic, zgodb. Mladinska knjiga je ob lanskoletni 110. obletnici njenega rojstva izdala zajetno monografijo o njej in njenem delu z naslovom Draga Kristina, zgodbe urednice in pisateljice Kristine Brenkove.

Kakšna se ob branju in listanju knjige kaže Brenkova, pove Peter Svetina: »Bila je odločna, razgledana, omikana in duhovita, skromna (bila je doktorica znanosti), mirna, prisrčna in tankočutna ter dobra vila s svilenim smehljajem in svilenim glasom (Svetlana Makarovič ji pravi 'dobra vila').«

Zunaj na vrtu še ni veliko dela, v rastlinjaku pa je treba že pošteno zavihati rokave. To še posebej velja v toplih in sončnih dneh. Zimska solata v zavarovanem prostoru lepo napreduje, prav tako česen, grah, čebula, azijska listna zelenjava in druge vrtnine. V zasipnici lahko prezimujemo tudi korenovke.

Domači rastlinjak je v Sloveniji vse pogostejši. Pridelek je tako bolj zdrav in zaščiten pred srnami in točo. Postavitev in nakup srednje velikega rastlinjaka se obrestujeta že v petih letih. S svežo domačo zelenjavno nas lahko oskrbuje celo leto. S serijo prispevkov bom poskušal približati pridelavo zelenjave v rastlinjaku, ki je celo lažja kot na vrtu, saj na manjši površini zraste več zelenjave.