Okrasni lonci prispevajo k skladnosti
Prosti časapril '22Ljudje Starejši Dom
Pravilno izbran lonec dopolni lepo rastlino. Zato je pomembno, da izberemo pravi okrasni lonec, pri katerem prideta do izraza tako lonec kot rastlina in tudi prostor dobi usklajen videz.
Namesto da imamo polne police različnih okrasnih lončkov, kupimo raje več enakih, a različnih velikosti. Tako jih bomo lažje združevali v skupine. Pred vhodnimi vrati rastlina v loncu naj ne bo prevelika, sploh pa naj ne ovira dostopa do vrat. V njem so lahko tudi samo veliki kamni ali pa gole veje. Če pa bo velika posoda v dnevnem prostoru, naj bo rastlina v njej velika, markantna. Zraven spadata še eden ali dva enaka, a manjša lonca.
-
Dobre stare viže
Ansambel domače glasbe sestavljajo glasbeniki iz celjskih in savinjskih krajev z dolgoletnimi izkušnjami, nekateri v svojih zasedbah na glasbenem področju delujejo že pol stoletja. So vodje ali pa samo člani znanih ansamblov, druži pa jih veselje do igranja in predanost narodnozabavni glasbi, s katero se sicer ukvarjajo ljubiteljsko. Zanimivo pa je že samo ime ansambla – Vitezi polk in valčkov. Vsega je po malem v tem imenu, povedo. To pomeni, da imajo plemenita srca, hkrati pa tudi, da so kavalirji do svojih žena.
-
Barvni valovi
Tribarvni pulover z valovitim vzorcem in kvačkanimi vstavki na raglanskih rokavih in vratnem izrezu bo mlajšim deklicam udobno preširok, starejšim pa kot ulit.
Velikosti: 140 do 164/10 do 14 let.
Potrebujemo: 350 g rožnate, 100 g vinsko rdeče in 50 g ciklamne bombažne preje; pletilke št. 3 in 3,5, kvačko št. 3.
Vzorci. Patentni vzorec: s pletilkami št. 3 in rožnato bombažno prejo menjaje pletemo 2 desni in 2 levi petlji. Valoviti vzorec: s pletilkami št. 3,5 pletemo po vzorčni risbi in v označenih barvah. Narisane so vrste na licu dela, v vrstah na narobni strani pletemo vse petlje levo. Ponavljamo vzorčno enoto po širini in 14 vrst v višino v označenih barvah. Kvačkani vzorec: pleteni rob obkvačkamo z 1 vrsto/krogom gostih petelj. Z 2 verižnima petljama delo obrnemo, *1 verižna petlja, preskočimo 1 gosto petljo prejšnje vrste/kroga, 1 šibična petlja v naslednjo petljo, ponavljamo od *. V vseh naslednjih vrstah/krogih kvačkamo šibične petlje pod verižne petlje.
-
Ko sem bila otrok, sem iz vseh pravljic spoznavala osnovno misel: da zlo sicer obstaja, da pa obstajajo tudi plemenitost, dobrota in pravičnost in da dobro na koncu vedno zmaga. Razumela sem, kadar je kakšna mis sveta izjavila, da si najbolj od vsega želi mir na svetu. »Mir, vse drugo bomo že!« Nikoli nisem razumela, zakaj se ji malo posmehujejo ...
No, miru na svetu ni, čeprav je človek baje že tako zelo napredoval in ve, da se vsi dogovori sklenejo za mizo, ne na bojišču.
Moja generacija v Evropi je imela srečo, vojne so se v našem času dogajale drugje. Nekako smo upali, da bi bilo mogoče med civiliziranimi vzpostaviti trajen mir, saj se je ubogi človek vendar že dovolj naužil gorja in groze vojn! Naivnost in občutek varnosti so potem odnesle grozote na Balkanu, tu, med našimi ljudmi. Neznosno težko se je bilo sprijazniti z vojno v Jugoslaviji, tisti strašni občutek, da so se še včeraj skupaj veselili na paradah mladosti, danes pa se gledajo preko puškinih cevi!
-
Redno ščetkanje zob psov ali mačk skupaj z zdravo prehrano in veliko žvečenja (igrač, kosti, palic in drugih žvečilk) pripomore k ohranjanju njihovega zdravega zobovja. Idealno je, da začnemo zobe negovati takoj, ko dobimo mladička. Psi in mački se rodijo brez zob, pri dveh mesecih imajo popolno mlečno zobovje, ki ga med četrtim in šestim mesecem starosti zamenjajo za stalnega. Psi imajo 42 zob, muce pa 30.
Hrana, ki se nabira na zobeh, skupaj z bakterijami povzroči zobne obloge. Te po navadi otrdijo v zobni kamen in povzročajo vnetja dlesni, umik dlesni in posledično parodontalno obolenje ter izgubo zob. Znaki bolezni se lahko pri psih začnejo pojavljati že zelo zgodaj, odvisno od količine oblog in kamna, malce kasneje pri mačkah. Pri nekaterih pasmah (predvsem manjših) se težave z zobmi pojavljajo pogosteje kot pri velikih.
Ogreta in zdrava zemlja bolje rodi
Čeprav spomladansko sonce poskuša dneve sramežljivo otopliti, hladne noči preprečujejo rast in vznikanje rastlin. Pri tem jim pomaga še dolgotrajna suša, ki bo precej oklestila pridelek na poljih in vrtovih. Kako si pomagamo, da bi vsaj malo nadomestili spomladanski hlad in zakasnelo rast?
Prezgodnje sejanje in sajenje nimata smisla. Zemlja mora biti dovolj ogreta, da bo živelj škodljivcev v zemlji prilezel proti površju. Prst preglejmo in se prepričajmo, ali je zdrava. Če opazimo strune, prst razkužimo z gnojilom Strunal, da vsaj delno uničimo škodljivce, ki bi nam grenili življenje v naslednjih mesecih. Tako bo pridelek brez luknjic in objed. Seveda ne smemo pozabiti, da moramo po posipanju s Strunalom zemljo zaradi suše obvezno navlažiti, torej zaliti, da bomo poleg gnojenja tudi razkužili.
-
GREMO NA IZLET
V sredo, 27. aprila 2022 (2 dni)
Vstopna mesta: Ljubljana, Logatec, Postojna in Ilirska Bistrica
Prvi dan: Odhod avtobusa ob 8. uri s parkirišča na Dolgem mostu v Ljubljani. Peljali se bomo proti Reki in se najprej ustavili na Trsatu, kjer sta romarska cerkev Matere Božje in frančiškanski samostan. Na Reki si bomo ogledali mestni park, tržnico, Hrvaško narodno gledališče Ivana Zajca, cerkev sv. Vida, kapucinsko cerkev in druge znamenitosti. Naslednji postanek bo v Opatiji, sledi vožnja do Huma, najmanjšega mesta na svetu. Imeli bomo tudi pravo pokušnjo istrskih dobrot. Nadaljevali bomo do Poreča in si ogledali glavno znamenitost – Evfrazijevo baziliko. Sledijo vožnja do hotela, večerja in nočitev.
Kočevarska katedrala na obrobju Kočevskega roga
Na jugovzhodnem delu Slovenije se razprostira pokrajina z imenom Kočevsko. Skrivnostni gozdovi se kot zelena žametna preproga nemo dvigajo kvišku. Ob pogledu na to niti ne slutimo, da skrivajo v sebi bogato zgodovinsko zapuščino. Tukaj so namreč več kot šest stoletij prebivali Kočevski Nemci ali Kočevarji. Z vztrajnostjo in skromnostjo so preživeli na tem edinstvenem jezikovnem in kulturnem otoku, ki se je razprostiral na slabih 900 km2, od dolenjskih obronkov nad Krko na severu, do strmih pobočij nad Kolpo na jugu, od belokranjskega roba na vzhodu, pa do notranjskega Loškega Potoka. Ob popisu leta 1880 so na tem območju našteli 19000 prebivalcev, za Nemce se jih je izreklo kar 89 odstotkov.
Plečnikova hiša in bela golobica
V Plečnikovem letu in ob 150. obletnici njegovega rojstva smo se udeležili vodenja po hiši v Trnovem, kjer je s stvaritvami, ustvarjenimi v dveh ovalnih sobah s pogledom na park, dal podobo Ljubljani. Dan odprtih vrat je nadgradil še nastop zbora arhitektov na prostornem vrtu za hišo, ki je zapel Plečniku v spomin.
Že vhodni prostor z njegovim odlitkom iz brona in uokvirjenim rimskim mozaikom s podkvijo prevzame obiskovalca njegovih zasebnih prostorov. Skicirni mizici je imel tudi v kuhinji in kopalnici. Asketska postelja potrjuje, da ni bil razvajen, lončena peč s samovarjem pa izpričuje njegovo praktičnost in domiselnost. Čutiti ju je po vsej hiši, ki je vse prej kot razkošna, v njej pa je vse, kar potrebuje človek za dostojno bivanje in ustvarjanje. Z opaženimi detajli, ki jim mojstrov pečat daje vsebino. Dih pa jemlje to, da se lahko razstavljenega dotikaš in čutiš ustvarjalno vzdušje človeka, ki je dal podobo Ljubljani in Pragi. Razstavljena Masarykova medalja priča o tem, da so mu bili Čehi hvaležni za arhitekturno podobo njihove prestolnice. Sosedje v Trnovem pa za vrtnine, ki so jih lahko pridelovali na njegovem prostornem vrtu.
Neodvisni le z lastnimi semeni
Če imate vrt, visoke grede, njivo ali samo cvetlična korita na balkonu, potrebujete še kakovostna semena. Ali ste kdaj pomislili, da jih zaradi vremenskih katastrof ali nepredvidenih dogodkov lahko zmanjka? Vsekakor si je pametno narediti zalogo dobrih semen in začeti pridelovati lastna. Na ta način boste manj odvisni od ponudbe v trgovinah. Predvsem pa boste vedeli, da so semena zdrava, pridelana hrana pa bo polna vitaminov, mineralov in drugih podpornikov zdravja.
Slovenija je v veliki meri odvisna od uvoza hrane in tudi semen. Zato se mnogi kmetje in vrtičkarji povezujejo in si izmenjujejo semena, sadike pa tudi znanje. Štafeta semen je gibanje za sejanje, izmenjavo ter ohranjanje domačih in tradicionalnih sort semen zelenjave, poljščin in zelišč, kamor se lahko prijavijo šole, vrtci in posamezniki. V različnih programih se učijo sejanja, vzgoje rastlin in ravnanja s semeni, na pomladnih tržnicah si semena in sadike, vzgojene doma, izmenjujejo. Njihov cilj je prenesti znanje mentorjev na mladi rod, da si bo znal pridelati hrano.