GREMO NA IZLET

V sredo, 27. aprila 2022 (2 dni)

Vstopna mesta: Ljubljana, Logatec, Postojna in Ilirska Bistrica

Prvi dan: Odhod avtobusa ob 8. uri s parkirišča na Dolgem mostu v Ljubljani. Peljali se bomo proti Reki in se najprej ustavili na Trsatu, kjer sta romarska cerkev Matere Božje in frančiškanski samostan. Na Reki si bomo ogledali mestni park, tržnico, Hrvaško narodno gledališče Ivana Zajca, cerkev sv. Vida, kapucinsko cerkev in druge znamenitosti. Naslednji postanek bo v Opatiji, sledi vožnja do Huma, najmanjšega mesta na svetu. Imeli bomo tudi pravo pokušnjo istrskih dobrot. Nadaljevali bomo do Poreča in si ogledali glavno znamenitost – Evfrazijevo baziliko. Sledijo vožnja do hotela, večerja in nočitev.

V Plečnikovem letu in ob 150. obletnici njegovega rojstva smo se udeležili vodenja po hiši v Trnovem, kjer je s stvaritvami, ustvarjenimi v dveh ovalnih sobah s pogledom na park, dal podobo Ljubljani. Dan odprtih vrat je nadgradil še nastop zbora arhitektov na prostornem vrtu za hišo, ki je zapel Plečniku v spomin.

Že vhodni prostor z njegovim odlitkom iz brona in uokvirjenim rimskim mozaikom s podkvijo prevzame obiskovalca njegovih zasebnih prostorov. Skicirni mizici je imel tudi v kuhinji in kopalnici. Asketska postelja potrjuje, da ni bil razvajen, lončena peč s samovarjem pa izpričuje njegovo praktičnost in domiselnost. Čutiti ju je po vsej hiši, ki je vse prej kot razkošna, v njej pa je vse, kar potrebuje človek za dostojno bivanje in ustvarjanje. Z opaženimi detajli, ki jim mojstrov pečat daje vsebino. Dih pa jemlje to, da se lahko razstavljenega dotikaš in čutiš ustvarjalno vzdušje človeka, ki je dal podobo Ljubljani in Pragi. Razstavljena Masarykova medalja priča o tem, da so mu bili Čehi hvaležni za arhitekturno podobo njihove prestolnice. Sosedje v Trnovem pa za vrtnine, ki so jih lahko pridelovali na njegovem prostornem vrtu.

Če imate vrt, visoke grede, njivo ali samo cvetlična korita na balkonu, potrebujete še kakovostna semena. Ali ste kdaj pomislili, da jih zaradi vremenskih katastrof ali nepredvidenih dogodkov lahko zmanjka? Vsekakor si je pametno narediti zalogo dobrih semen in začeti pridelovati lastna. Na ta način boste manj odvisni od ponudbe v trgovinah. Predvsem pa boste vedeli, da so semena zdrava, pridelana hrana pa bo polna vitaminov, mineralov in drugih podpornikov zdravja.

Slovenija je v veliki meri odvisna od uvoza hrane in tudi semen. Zato se mnogi kmetje in vrtičkarji povezujejo in si izmenjujejo semena, sadike pa tudi znanje. Štafeta semen je gibanje za sejanje, izmenjavo ter ohranjanje domačih in tradicionalnih sort semen zelenjave, poljščin in zelišč, kamor se lahko prijavijo šole, vrtci in posamezniki. V različnih programih se učijo sejanja, vzgoje rastlin in ravnanja s semeni, na pomladnih tržnicah si semena in sadike, vzgojene doma, izmenjujejo. Njihov cilj je prenesti znanje mentorjev na mladi rod, da si bo znal pridelati hrano.

 Svinčeni, kositrni ali leseni vojački v starinarnah dosegajo visoke cene in so iskano blago med zbiralci.

Od nekdaj so veljali za igračko, rezervirano za sinove najbogatejših ter za prihodnje vojskovodje. Staroegipčanskemu princu Emsahu so jih pred štirimi tisočletji priložili v grobnico in jih lahko občudujemo v muzeju v Kairu. Francoski kralj Ludvik XIV. je imel svojo armado srebrnih vojačkov, a so jih kasneje pretopili. Ruska cesarica Katarina Velika je v avtobiografiji zapisala, da je mladi car Peter III. imel nekaj stotin vojačkov iz lesa, svinca, škroba in voska. Bili si narejeni tako umetelno, da jih je bilo mogoče zložiti na določeni način, nato pa potegniti vrvico, ki je sprožila skrita peresa v njihovih telesih, da se je slišalo, kot da so ustrelili s puškami.

Basel, tretje največje švicarsko mesto, leži tik ob meji s Francijo in Nemčijo. Lega ob plovni reki Ren je mestu omogočila razvoj na račun trgovanja. Še danes je po zaslugi farmacevtske in kemične industrije, bančništva in arhitekturnih birojev eno bogatejših mest v Evropi. Med drugim se ponaša z najstarejšo univerzo v Švici, katere nastanek sega v 16. stoletje. Poleg tega je pomembno kulturno središče, saj ima številne galerije in več kot štirideset muzejev.

Nekako za pol Ljubljane veliko mesto me je presenetilo z lepo ohranjenim zgodovinskim središčem. Ponekod ga še obdaja nekdanje obzidje, ohranjenih je tudi več slikovitih stolpov, ki so nekoč predstavljali mestna vrata. Najveličastnejši zgradbi zgodovinskega dela mesta sta katedrala z grobnico nizozemskega učenjaka Erazma Rotterdamskega in rdeče obarvana mestna hiša s stolpiči in zlato pobarvano streho, ki stoji ob trgu Marktzplatz. Tu ob delovnikih v jutranjih urah oživijo stojnice pridelovalcev sadja in zelenjave iz okolice, v premičnih...

V sklopu repatriacije so Slovenci, ki živijo v Venezueli, dobili možnost vrnitve v domovino njihovih staršev in dedov. V tej državi, bogati z nafto, se ljudje namreč spopadajo s pomanjkanjem hrane, elektrike, zdravil. Vse bolj so omejene človekove pravice, stopnjuje se ustrahovanje, takšne razmere pa so v svet pognale veliko Venezuelcev. V Slovenijo so se preselili tudi štirje potomci iz družine Voglar.

Pogovarjali smo se z Joséjem Voglarjem in njegovo ženo Maribel Briceño, ki je po rodu Venezuelka. Oba sta umetnika – on fotograf, ona vizualna umetnica. »Od šestih otrok smo se štirje preselili v Slovenijo. Čez lužo sta ostala sestra, ki je poročena v ZDA, in najmlajši brat, ki ni mogel sprejeti tako korenite odločitve in je ostal v Venezueli,« je začel pripoved naš sogovornik. Starši, ki so bili iz okolice Leskovca pri Krškem, so leta 1947 s tremi otroki odšli v Venezuelo.

USTVARJALNICA

Star pregovor pravi, da ni pomembno le imeti, pomembno je tudi znati. Znati odsluženim ali nerabljenim rečem nadeti novo podobo postaja v svetu vse bolj priljubljen trend. Recikliranje oziroma preoblikovanje je odlična sprostitev za dušo, ki nam in našemu okolju pričara sveže optimistične zgodbe. Občutek, da smo za skoraj nič denarja ustvarili všečen izdelek, pa je seveda neprecenljiv.

Nekoč je živela kraljica … se začnejo mnoge pravljice. Nekoč je živela tudi obleka, ki je bila kraljica ženske garderobe, dokler niso ženske oblek in kril domala v celoti zamenjale s hlačami. Zakaj? Pisatelj Demetri Marchessini v knjigi Ženske v hlačah piše, da je bila ideja hlač pred desetletji prenesena iz fenomena feminizma, dokazovanja enakopravnosti in uspešnosti z moškimi. Danes je vse več vsestransko uspešnih žensk, ki se jim ni treba dokazovati z vizualno podobo, povzeto po moških. In dodaja, da so ženske postale podložnice hlač, saj jih ob utemeljitvah, da so najbolj praktične, da jih ne zebe, da ne marajo kazati nog ..., videvamo izključno v hlačah tako poleti in pozimi, v petek in svetek, na porokah in pogrebih. Marchessini trdi, kako ženske globoko v sebi vedo, da so v hlačah videti manj ženstvene, pa jih kljub temu nenehno nosijo, in zakaj je tako, razloži tudi po psihološki plati. Vendar je to že druga tema.

Če postojite na pločniku in opazujete avtomobile, boste videli psa pri gospe v naročju, tudi zvedavo sedečega na sprednjem sedežu, dokaj redko v boksu v prtljažniku. Tu in tam se celo najde motorist, ki kužka vozi v prirejenem kovčku. Zakon pravi, da je treba male živali v avtomobilu »ustrezno zavarovati«.

Res pa je, da si vsakdo po svoje predstavlja, kaj pomeni »ustrezno zavarovati« žival v avtomobilu. Ljudje na svoje živali gledamo s srcem in ne poznam lastnika psa, ki bi priznal, da psa nima pod zanesljivim nadzorom. Kuža je morda res priden in priljuden, vendar v avtomobilu ne sme prosto ležati ob voznikovih nogah ali na sedežu. Kot prvo ima žival težo, in če bo treba (in treba bo) ostro zavirati, bo nezavarovano žival odneslo zaradi vztrajnosti gibanja.