Dobre stare viže

Vinko Janežič se je rodil leta 1945 v Zalogu pri Cerkljah na Gorenjskem. V družini je bilo sedem otrok, mama Ana je bila gospodinja, oče Franc pa je znal opravljati najrazličnejša dela. Vsega se je uspešno lotil, tako da sta z mamo, ki je veliko hodila pomagat kmetom in pospravljat v šoli, lahko preživljala tako veliko družino.

Kdaj vas je pa prijelo, da bi igrali domačo glasbo? »Prepeval sem že v šoli, s prvo plačo pa sem si kupil kitaro. Bilo je to leta 1962, ko sem bil trgovski pomočnik. V prvem triu smo se zbrali sami trgovci, igrali smo na kitaro, harmoniko in kontrabas. In ko se je bližal konec leta, so nam dejali, zdaj boste pa igrali. In pred prvim nastopom so nas vprašali, kako se bomo imenovali. Pa se je nekdo oglasil, češ le kaj jih sprašujete, saj so vsi trgovci. In smo postali Trgovci,« pove Vinko o začetku svoje glasbene poti.

Zastiranje oken je eden izmed ključnih ukrepov proti vdoru vročine v stanovanje. Najboljše so klasične rolete ali naoknice na zunanji strani oken. Manj pomagajo tekstilni roloji ali žaluzije, ki so na notranji strani stekel ali med stekli. Tak ukrep bo malenkost zaščitil pred sončnim sevanjem, vendar ne bo dovolj učinkovit, ker bo vročina že vstopila v prostor.

Žaluzije ali mrežasti roloji, t. i. screen roloji, morajo biti na zunanji strani zato, da preprečijo vdor toplote v prostore. Tako namreč lažje ohranjamo primerno temperaturo v prostoru. Široke kovinske žaluzije na zunanji strani, ki jim rečemo tudi krpanke, so učinkovite, a manj kot rolete. Njihova prednost pa je, da so poleti lahko ves čas spuščene in po želji obračamo lamele glede na želeno svetlobo. Za manj težko delo s spuščanjem in dviganjem takih žaluzij ali klasičnih rolet je smiselno namestiti električno upravljanje.

Marca leta 2003 je zanimanje javnosti vzbudila nenavadna najdba – v Piranskem zalivu so namreč opazili ogromno truplo. Izkazalo se je, da gre za brazdastega kita, ki je verjetno poginil že pred časom, saj je bilo truplo v že zelo slabem stanju. Kiti – razen delfinov vrste velika pliskavka – le redko priplavajo v slovensko morje. Zato je bilo tudi opazovanje živega brazdastega kita le slaba dva meseca pred odkritjem trupla prava atrakcija.

Prav mogoče je, da je šlo za isto žival. Po hitri akciji urejanja birokratskih postopkov je padla odločitev, da kitovi ostanki pripadajo Prirodoslovnemu muzeju Slovenije, tako kot določa uredba o zavarovanju ogroženih živalskih vrst iz leta 1993.

Na jugovzhodnem delu Slovenije se razprostira pokrajina z imenom Kočevsko. Skrivnostni gozdovi se kot zelena žametna preproga nemo dvigajo kvišku. Ob pogledu na to bogastvo niti ne slutimo, da skrivajo v sebi bogato zgodovinsko zapuščino. Tukaj so namreč več kot šest stoletij prebivali kočevski Nemci ali Kočevarji.

Z vztrajnostjo in skromnostjo so preživeli na tem edinstvenem jezikovnem in kulturnem otoku, ki se je razprostiral na slabih 900 kvadratnih kilometrih, od dolenjskih obronkov nad Krko na severu do strmih pobočij nad Kolpo na jugu, od belokranjskega roba na vzhodu pa do notranjskega Loškega Potoka. Ob popisu leta 1880 so na tem območju našteli 19.000 prebivalcev, za Nemce se jih je izreklo kar 89 odstotkov.

Vas zanima, kako pripraviti odlično domače gnojilo iz kopriv? Ali ste vedeli, da lahko iz njih pripravimo tudi zeliščna pripravka, ki odganjata uši in pršice? Pripravite koprivno prevrelko, hladni izvleček in koprivno brozgo. Tako bodo rastline varne pred ušmi, pršicami in bogato pognojene.

Koprive so na vrtu zelo uporabne. Iz njih lahko pripravimo izvrstno dušično gnojilo. To najlažje naredimo s pomočjo prevrelke, ki jo pripravimo tako, da kilogram svežih kopriv namočimo v desetih litrih vode in dnevno mešamo. Tako preprečimo gnitje koprive in prezračimo tekočino. Uporabimo lahko tudi 150 do 200 gramov suhih zeli in jih namočimo v desetih litrih vode. Večjo posodo pokrijemo z mrežastim pokrovom, pustimo na soncu toliko časa, dokler se tekočina ne neha peniti in ne potemni. Neprijeten vonj koprivne prevrelke lahko omilimo s kameno moko ali baldrijanovim izvlečkom. Koprivno prevrelko pred uporabo redčimo v razmerju 1 : 10. Uporabljamo jo kot tekoče gnojilo, ki vsebuje veliko dušika, poleg tega pa še nekaj kalcija in kalija. Zalivamo po tleh in tako pognojimo rastlino ter okrepimo koreninski sistem.

Žajbelj (Salvia officinalis) uživa ugled najpomembnejšega ljudskega zdravila v obliki čaja in tudi mazila. Uporablja se tudi kot začimba. Izžareva silno energijsko moč, spodbuja ljubezen, ustvarjalnost in komunikativnost, zato ga le posadite na vrtu ali v loncu.

Salvia izvira od Rimljanov iz latinske besede salvare, ki pomeni odrešitev, latinska beseda »officinalis« pa pomeni zdravilen. Oba izraza sta torej povezana z zdravilnostjo, česar ne moremo reči za nobeno drugo rastlino. Tudi antični pisci so visoko cenili žajbljevo zdravilno moč. Cesar Karel Veliki je ukazal gojenje žajblja po vsem cesarstvu.

USTVARJALNICA

Star pregovor pravi, da ni pomembno le imeti, pomembno je tudi znati. Znati odsluženim ali nerabljenim rečem nadeti novo podobo postaja v svetu vse bolj priljubljen trend. Recikliranje oziroma preoblikovanje je odlična sprostitev za dušo, ki nam in našemu okolju pričara sveže optimistične zgodbe. Občutek, da smo za skoraj nič denarja ustvarili všečen izdelek, pa je seveda neprecenljiv.

Že pred leti sem prenovila masivno okroglo mizico iz petdesetih let, še vedno odlično ohranjeno. Takšne s polico se še danes najde na mnogih podstrešjih. Odrezala sem ji visoke noge ter jo pobarvala v odtenke barve morja in morske trave. Pa se je zgodilo, da je naš maltežan odkril v njej svojo »hišo«. Podnjo smo mu zato na tla položili blazino, in to je odslej njegov najljubši kotiček.

Vandramo po Sloveniji

Sto opisov ne bi moglo izčrpati vseh lepot in čudes Bohinja, tiste slovenske deželice, ki iz Julijskih Alp prva sprejme in pretoči največje gmote svežih in zdravih voda, brez katerih Sloveniji ni življenja. Veliko strmo padajočih voda se s strmin okoli Bohinjskega jezera pretaka v jezero in reko Savo Bohinjko. Poleg slapov Savica in Govic to velja zlasti za rečico Mostnico.

Pot h koritom Mostnice od vasi Stara Fužina v dolino Voje ponuja čudovit izlet: pot je označena do Češenjskega mostu in po drugi strani nazaj; skupaj je dolga poldrugo uro hoda. Od mostu naprej pelje pot do koče na Vojah in naprej v dolino Voje. Do slapu Mostnice v zatrepu doline, pred katerim najdete prijetno okrepčevalnico, je udobna cestica dolga dva kilometra.