Svinčeni, kositrni ali leseni vojački v starinarnah dosegajo visoke cene in so iskano blago med zbiralci.

Od nekdaj so veljali za igračko, rezervirano za sinove najbogatejših ter za prihodnje vojskovodje. Staroegipčanskemu princu Emsahu so jih pred štirimi tisočletji priložili v grobnico in jih lahko občudujemo v muzeju v Kairu. Francoski kralj Ludvik XIV. je imel svojo armado srebrnih vojačkov, a so jih kasneje pretopili. Ruska cesarica Katarina Velika je v avtobiografiji zapisala, da je mladi car Peter III. imel nekaj stotin vojačkov iz lesa, svinca, škroba in voska. Bili si narejeni tako umetelno, da jih je bilo mogoče zložiti na določeni način, nato pa potegniti vrvico, ki je sprožila skrita peresa v njihovih telesih, da se je slišalo, kot da so ustrelili s puškami.

Basel, tretje največje švicarsko mesto, leži tik ob meji s Francijo in Nemčijo. Lega ob plovni reki Ren je mestu omogočila razvoj na račun trgovanja. Še danes je po zaslugi farmacevtske in kemične industrije, bančništva in arhitekturnih birojev eno bogatejših mest v Evropi. Med drugim se ponaša z najstarejšo univerzo v Švici, katere nastanek sega v 16. stoletje. Poleg tega je pomembno kulturno središče, saj ima številne galerije in več kot štirideset muzejev.

Nekako za pol Ljubljane veliko mesto me je presenetilo z lepo ohranjenim zgodovinskim središčem. Ponekod ga še obdaja nekdanje obzidje, ohranjenih je tudi več slikovitih stolpov, ki so nekoč predstavljali mestna vrata. Najveličastnejši zgradbi zgodovinskega dela mesta sta katedrala z grobnico nizozemskega učenjaka Erazma Rotterdamskega in rdeče obarvana mestna hiša s stolpiči in zlato pobarvano streho, ki stoji ob trgu Marktzplatz. Tu ob delovnikih v jutranjih urah oživijo stojnice pridelovalcev sadja in zelenjave iz okolice, v premičnih...

V sklopu repatriacije so Slovenci, ki živijo v Venezueli, dobili možnost vrnitve v domovino njihovih staršev in dedov. V tej državi, bogati z nafto, se ljudje namreč spopadajo s pomanjkanjem hrane, elektrike, zdravil. Vse bolj so omejene človekove pravice, stopnjuje se ustrahovanje, takšne razmere pa so v svet pognale veliko Venezuelcev. V Slovenijo so se preselili tudi štirje potomci iz družine Voglar.

Pogovarjali smo se z Joséjem Voglarjem in njegovo ženo Maribel Briceño, ki je po rodu Venezuelka. Oba sta umetnika – on fotograf, ona vizualna umetnica. »Od šestih otrok smo se štirje preselili v Slovenijo. Čez lužo sta ostala sestra, ki je poročena v ZDA, in najmlajši brat, ki ni mogel sprejeti tako korenite odločitve in je ostal v Venezueli,« je začel pripoved naš sogovornik. Starši, ki so bili iz okolice Leskovca pri Krškem, so leta 1947 s tremi otroki odšli v Venezuelo.

USTVARJALNICA

Star pregovor pravi, da ni pomembno le imeti, pomembno je tudi znati. Znati odsluženim ali nerabljenim rečem nadeti novo podobo postaja v svetu vse bolj priljubljen trend. Recikliranje oziroma preoblikovanje je odlična sprostitev za dušo, ki nam in našemu okolju pričara sveže optimistične zgodbe. Občutek, da smo za skoraj nič denarja ustvarili všečen izdelek, pa je seveda neprecenljiv.

Nekoč je živela kraljica … se začnejo mnoge pravljice. Nekoč je živela tudi obleka, ki je bila kraljica ženske garderobe, dokler niso ženske oblek in kril domala v celoti zamenjale s hlačami. Zakaj? Pisatelj Demetri Marchessini v knjigi Ženske v hlačah piše, da je bila ideja hlač pred desetletji prenesena iz fenomena feminizma, dokazovanja enakopravnosti in uspešnosti z moškimi. Danes je vse več vsestransko uspešnih žensk, ki se jim ni treba dokazovati z vizualno podobo, povzeto po moških. In dodaja, da so ženske postale podložnice hlač, saj jih ob utemeljitvah, da so najbolj praktične, da jih ne zebe, da ne marajo kazati nog ..., videvamo izključno v hlačah tako poleti in pozimi, v petek in svetek, na porokah in pogrebih. Marchessini trdi, kako ženske globoko v sebi vedo, da so v hlačah videti manj ženstvene, pa jih kljub temu nenehno nosijo, in zakaj je tako, razloži tudi po psihološki plati. Vendar je to že druga tema.

Če postojite na pločniku in opazujete avtomobile, boste videli psa pri gospe v naročju, tudi zvedavo sedečega na sprednjem sedežu, dokaj redko v boksu v prtljažniku. Tu in tam se celo najde motorist, ki kužka vozi v prirejenem kovčku. Zakon pravi, da je treba male živali v avtomobilu »ustrezno zavarovati«.

Res pa je, da si vsakdo po svoje predstavlja, kaj pomeni »ustrezno zavarovati« žival v avtomobilu. Ljudje na svoje živali gledamo s srcem in ne poznam lastnika psa, ki bi priznal, da psa nima pod zanesljivim nadzorom. Kuža je morda res priden in priljuden, vendar v avtomobilu ne sme prosto ležati ob voznikovih nogah ali na sedežu. Kot prvo ima žival težo, in če bo treba (in treba bo) ostro zavirati, bo nezavarovano žival odneslo zaradi vztrajnosti gibanja.

Rogaška Slatina se poklanja Eli Peroci

Priljubljena slovenska pisateljica se je v tem mestu rodila pred sto leti. Že s svojo prvo pravljico Moj dežnik je lahko balon  z ilustracijami Marlenke Stupica, ki je izšla leta 1955, je postala zelo priljubljena med otroki. Z naslednjimi knjigami, med katerimi je tudi Muca Copatarica, je izoblikovala privlačen tip sodobne mestne pravljice. Njena dela so vzbudila zanimanje tudi zunaj naših meja, prevedena so v več svetovnih jezikov. Motive zanje je jemala iz vsakdanjega življenja, začinila pa jih je s precejšnjo mero fantazije.

Vandramo po Sloveniji

Na Kras hodimo po zdravje, bi lahko rekli s Kosovelom. Kras je prostrana planota, ki je približno 400 metrov dvignjena nad morjem. Obroblja pa to planoto troje izrazitejših vrhov: Nanos, Slavnik in Vremščica, ki vsi štrlijo nad tisoč metrov. Glagol štrleti Vremščici vendarle čisto ne pristaja, zakaj to je na široko razprostrta, svojevrstna, od vseh strani vabljiva gora. Tisti, ki jim ni do naporne planinske hoje, pridejo na Vremščici z lahkoto do sijajnih razgledov.

Zdi se, da imamo vedno več pripomočkov za čiščenje in čistil, ki polnijo stanovanje. V hiši se zanje hitreje najde prostor ali niša, kamor jih pospravimo, v stanovanju pa pogosto zmanjka prostora. Sesalniki z vsemi dodatki so še posebej nerodni in veliki, da bi jih lahko zares priročno pospravili in naslednjič brez slabe volje hitro uporabili za čiščenje. Kje torej nameniti prostor pripomočkom za čiščenje?

Pred kratkim sem pomagala urejati oskrbovano stanovanje, kamor se je želela preseliti še zelo mladostna in samostojna gospa. Iskali sva možnosti v načrtu, a nikakor nisva našli prostora, kamor bi pospravili vsaj tri osnovne stvari: metlo, pokončni sesalnik in vedro. Stanovanje namreč ni imelo balkona in tudi predsobe ne. Na koncu sva čistilnim pripomočkom namenili del garderobne omare. Zato menim, da bi lahko vsakemu stanovanju pripadala še kakšna niša v veži, kjer bi lahko namestili pralno-sušilni stroj in pospravili pripomočke za čiščenje.

Marca se v rastlinjaku že razrašča prva zelenjava, ki približno za mesec dni prehiteva razmere na vrtu. V zavarovanem prostoru so temperature bistveno višje kot v okolici. To rastlinam omogoča hitrejši razvoj in tako tudi zgodnejši pridelek. Slovenci smo navdušeni pridelovalci zgodnjega krompirja, in ta najhitreje zraste ravno v rastlinjaku. Ali vas zanima, kako izbrati pravo sorto?

Naš rastlinjak je velik 6 x 5 metrov. Poleg sredinskega pasu, ki je namenjen gibanju, poskušamo izkoristiti vsak centimeter, kolikor se le da. Na desni strani imamo solato, redkvico, mladi česen, grah, peteršilj. Aprila bomo na oporne kole in mrežo usmerili kumare. Desni rob bo v začetku aprila zasedel še nizki fižol. Na levi strani rastlinjaka rastejo jagode, čebula, špinača, zgodnji krompir ter azijska listna zelenjava. Sejali smo tudi tržaški solatnik. Za kolobarjenje bomo naslednje leto samo zamenjali strani.