št. 10, oktober 2008

UVODNIK

Besede in resničnost
Letošnji september so zaznamovale volitve. V Vzajemnosti jim, ker se ne želimo ukvarjati s politiko, nismo namenjali pozornosti. Gotovo pa ste jim, kar je tudi prav, številni naši bralci, ker vam ni vseeno, kakšna bo naša skupna prihodnost. Ne nazadnje tudi individualna, saj politiki še v večji meri kot si mislimo, sprejemajo odločitve pomembne za vsakega državljana. In šele kasneje, ko smo se že odločili, komu in katerim velja zaupati, bomo spoznali ali so bila naša pričakovanja stvarna ali pa smo nasedli obetajočim besedam. Kajti prav politiki so ljudje, ki znajo dobro izkoristiti pregovor: »Ribe se lovijo na trnek, ljudje pa na besede«.

Tudi v osebnem življenju se ne moremo zanašati samo na besede, posebno če jih je izrekel človek, ki ga ne poznamo po njegovih dejanjih. Le dejanja so tista, ki nam pokažejo, kakšen je človek v resnici in ali je vreden našega zaupanja. Žal so prav starejši največkrat žrtve prevarantov, ker jim verjamejo na lepe, obetavne besede. Prava mera previdnosti, tudi do obljub, ki nam jih dajejo naši otroci, je vedno potrebna. To nam dokazujejo različne žalostne usode starih in onemoglih ljudi. Tudi v našem uredništvu smo že dobili pisma, v katerih prosijo za nasvete našega pravnega svetovalca, potem ko so nasedli obljubam svojih sorodnikov, otrok. Žalostno, a resnično. Zato mislim, da je na mestu opozorilo, da moramo tudi svojim otrokom znati reči odločen NE, kadar začutimo, da bomo tako zaščitili svoje interese. Seveda pa jih moramo tudi primerno utemeljiti, da nas bodo otroci lahko razumeli. Če smo znali reči NE, ko so bili še otroci, zakaj ne moremo sedaj, ko so odrasle osebe? Najbrž zato, ker se bojimo, da bi izgubili njihovo naklonjenost in posledično pomoč, ko (če) bi jo potrebovali. Vendar pa se da s primerno komunikacijo vse urediti. Tega se premalo zavedamo in jo tudi premalo obvladamo. Seveda je to posplošena ugotovitev, zato mi ne zamerite. Tudi sama ne zamerim dobronamernim opozorilom ali kritikam in se rada pogovorim o njih. Zato vas ponovno vabim, da mi sporočate svoja mnenja v zvezi z revijo in s posameznimi objavljenimi stališči. Pričakujem tudi več vašega odziva na »miselni oreh« in »izbrskano iz spomina«, kjer iščemo najstarejšo poročno fotografijo. V tem obdobju, ko je vreme manj prijazno, bo morda več časa za brskanje po škatlah in albumih, kjer so shranjeni lepi spomini. Da bi bila taka tudi sedanjost vam želim!
Vaša urednica