-
Spoznajte jih
Bi rekel človek, ki je skoraj vsak dan na obisku v domu starostnikov, da težko. Le redkim uspe, da si najde trajno mesto v srcih zaposlenih in mu nekateri prijazno rečejo celo sonček … Naša teta Minka je med njimi. Predvsem zato, ker se vedno smehlja, če jo kdo ogovori, ni nikoli sitna in ničesar ne zahteva.
Minka Babič je bila že od nekdaj dobrovoljna. Iz mladosti, o kateri je še pred kratkim rada razpredala, je ohranila mnogo več lepih kot bridkih spominov. Ker ni bilo moških pri hiši, so delo na veliki kmetiji morale opraviti ženske. Ata je zaradi posledic internacije hitro umrl, en brat je med vojno izgubil življenje, najstarejši pa je kot tapetnik v svoji delavnici preživel od zgodnjega jutra do trde noči. Kosilo mu je opoldne s kolesom z Brezij v Radovljico najpogosteje pripeljala Minka.
-
Nostalgija
Vzajemnost letos praznuje 50. obletnico izhajanja, zato vas želimo spomniti, kaj vse se je dogajalo poleti leta 1974.
Sladoled Planica z značilno kombinacijo okusov vanilije, jagode in čokolade je navdušil potrošnike.
Richard Nixon, 37. predsednik Združenih držav Amerike, je zaradi odkritja afere Watergate odstopil s položaja. Nadomestil ga je podpredsednik Gerald Ford.
Na Kozjanskem so še vedno odstranjevali posledice hudega potresa, ki je poškodoval več kot tisoč stavb.
Krama je za nekoga dragocenost
Iz zgodovine
V Kopru vsako tretjo soboto v mesecu pripravijo sejem starin, ki radovedneže in kupce vabi pred vrata Muda in na Prešernov trg. Predmeti, ki jih zbiratelji ponujajo na stojnicah, izvirajo v glavnem iz 19. in 20. stoletja, nekaj jih je tudi iz 18. stoletja, a so bolj redki.
Kakšen je profil tipičnega zbiratelja, vprašamo organizatorja sejma Maurizia Kasteliča. »To so večinoma starejši ljudje, ki imajo čas, zbirateljsko strast in se pri svojem delu zabavajo. So radi med ljudmi. Če kakšno stvar tudi prodajo, toliko boljše.«
Psička je njegova najboljša prijateljica
Spoznajte jih
Za psa pravijo, da je najboljši človekov prijatelj, kar vsekakor drži. Na Ptuju pa živi gospod, za katerega lahko z gotovostjo rečemo, da je najboljši pasji prijatelj. Svojega štirinožnega družinskega člana namreč v otroškem vozičku vsakodnevno vozi na sprehod po ptujskih ulicah in v park.
Pravzaprav gre za psičko, ki zaradi poškodbe noge zelo težko hodi. Takole nam je razložil Janez Škvorc: »Na spletu sem zasledil, da v Brežicah oddajo mlado psičko, staro leto in pol, za katero so lastniki žal zelo slabo skrbeli. Bila je v zelo zanemarjenem stanju. Ko si je poškodovala koleno, ni bila deležna ustrezne veterinarske oskrbe, pa tudi sprednjo tačko ima poškodovano, zato zelo težko hodi. Šel sem ponjo in ji dal ime Lili. Po prihodu domov v Sodince sem jo najprej skopal in jo peljal na pregled k veterinarju, ki jo je cepil proti...
-
Učenke in učenci 4. razreda velenjske nižje gimnazije so se ob zaključku šolskega leta 1953 fotografirali skupaj z razredničarko Božo Kmecl. Maja 1998 pa so se spet srečali ob 45. obletnici mature, z njimi sta bila tudi nekdanja profesorja gospa Štiglic in gospod Šmajs. Obe fotografiji hrani Pavla Korenčan z Iga.
-
Spoznajte jih
André Marc Richard Prudent-Toccanier je navdušen igralec golfa, ponosen oče dveh hčera ter ljubeči dedek petih vnukov, treh deklic in dveh dečkov. V svoji poklicni karieri je opravljal vodilna mesta na različnih področjih v Société Générale, eni od največjih francoskih bank, ki je imela podružnico tudi v Ljubljani. V Sloveniji je delal in živel pet let. Od lanskega junija je član nadzornega sveta Nove Ljubljanske banke, d. d., zato se v našo deželo zelo rad vrača.
-
Iz roda v rod
Gospa Olga Ogrin, ki bo 15. julija praznovala 104. rojstni dan, je znana kot legendarna menedžerka glasbene skupine Kameleoni in tudi kot predana učiteljica, zagovornica in pomočnica ljudem v stiski, kot gospa, ki je šla vedno vštric s časom, pogosto pa je bila pred njim. Njeno življenje je tako zanimivo, da bi lahko posneli nadaljevanko. Noge sicer niso več stabilne, toda njen spomin je odličen, misli jasne in še vedno je vedoželjna in duhovita. Zadnje leto živi v domu starejših v Kopru.
Dvanajstkrat preplaval Blejsko jezero
Športni veterani
Zaposlen je bil v Železarni Ravne, ob tem pa je bil športnik od glave do pet, in to uspešen. Še zdaj pri svojih 75 letih Ivan Urbancl, ki ga v krajih pod obronki Pohorja in Uršlje gore večinoma poznajo pod imenom Điks, redno sede na kolo, pozimi pa teče na smučeh. »No, bolj hodim na smučeh, ampak vseeno …,« pove z nasmehom na obrazu v Mislinji živeči sogovornik.
Njegova športna pot se je začela že zdavnaj. V šestdesetih letih prejšnjega tisočletja je bil med pobudniki ustanovitve kolesarske sekcije, vozil je na prvenstveni kolesarski dirki od Mislinje mimo Slovenj Gradca do Črne na Koroškem in nazaj (Slovenj Gradec je bil s svojim kolesarskim klubom Mislinja, imenovanem po reki, ki teče skozi mesto, tako ali tako zibelka kolesarstva v Sloveniji). Tekmoval je tudi na prvi jugoslovanski kolesarski dirki »v hrib,« neke vrste predhodnici gorskega kolesarstva in bil, hm, predzadnji.
Vas, ki »tiči kakor bel cvet sredi zelenih senožeti«
ODSTRTE PODOBE – LUČINE
Precej strnjena vas ob cesti Polhov Gradec–Gorenja vas leži na nadmorski višini 639 metrov sredi zakraselega sveta na razvodju potokov Brebovščica in Mala voda oziroma »tiči kakor bel cvet sredi zelenih senožeti«, kot je Ivan Tavčar zapisal v povesti V Zali (1894). Medtem ko so se Lučinčani v preteklosti ukvarjali predvsem z živinorejo in gozdarjenjem, se zdaj večina vaščanov vozi na delo v Škofjo Loko in Ljubljano. Lučine z okrog 180 prebivalci so eno od 73 naselij v občini Gorenja vas - Poljane. »Predstavljajo središčno vas na Lučinskem, zemljepisnem območju, sestavljenem iz krajev, ki spadajo v istoimensko župnijo: Brebovnica, Dolge Njive, Goli Vrh (z zaselkom Suhi Dol), Lučine, Prelesje, Zadobje,« nam je najprej pojasnil 87-letni upokojeni zdravnik, rodoslovec in domoznanec Tone Košir.
Z usnjem se ukvarja že tretja generacija
Če vas bo zamikal ogled gradu Borl, ki po desetletjih propadanja spet vabi na ogled obnovljenega dela nekoč priljubljenega letovišča, vas bo ob mostu na desnem bregu Drave v Dolanah pozdravila Hiša usnja Herman. Žal je korona zaprla restavracijo in vplivala tudi na promet edinega družinskega podjetja v Halozah, ki se lahko pohvali s petimi desetletji obstoja. V najboljših časih je dajalo kruh 50 zaposlenim.
Herman Kokol, ki je aprila letos praznoval 81. rojstni dan, je svojo podjetniško žilico kazal že v osnovni šoli. Mama in oče sta družino z desetimi otroki preživljala s šivanjem, za ta poklic so se odločili dve sestri in dva brata. Herman je dokaj zgodaj odkril, da mu šivanje šurcev oziroma predpasnikov in kopalk za sošolce prinaša zaslužek. Ne da bi se tega zavedal, je začrtal svojo poklicno pot kot natančen, delaven, do sebe in zaposlenih zahteven krojač.