ŠPORTNI VETERANI: PRIMOŽ ČERIN

»Ukvarjanje s športom mi je pomagalo, da se je telo lažje in hitreje odzvalo na bolezen,« pravi Primož Čerin, naš prvi profesionalni kolesar, ki je kolesaril na Tour de France in trikrat na Giro d'Italia.

Kolesarske steze so – vsaj v lepih dneh – že polne kolesarjev. Navsezadnje sta sezono s svojimi ekipami začela tudi najboljša slovenska kolesarja Tadej Pogačar in Primož Roglič. Na kolo je skočil tudi Primož Čerin, drugi Slovenec, ki je nastopil na dirki po Franciji, in prvi, ki je francosko pentljo zaključil. Pred njim je bil Franc Abulnar, ki je leta 1936 na dirki odstopil na deveti etapi. »Lani sem prekolesaril tisoč kilometrov, letos načrtujem, da jih bom dva tisoč, v glavo sem si vtepel, da jih bom morda že prihodnje leto ali nekoliko...

ODSTRTE PODOBE – LJUBLJANA-GALJEVICA

»Mestni predel Galjevica, ki spada v Četrtno skupnost Rudnik, leži na obrobju Ljubljanskega barja in na severu sega do dolenjske železnice, onkraj katere je Rakovnik, na jugu pa do Jurčkove ceste, kjer se začenja Ilovica. Znotraj tega območja je ob koncu dvajsetih let preteklega stoletja nastalo manjše istoimensko delavsko naselje,« pove 76-letni upokojeni ekonomist Janez Pavšek, ki je prvih 23 let živel v hiši na naslovu Galjevica 57. Začetek delavskega naselja je najtesneje povezan s stanovanjsko krizo v Ljubljani po prvi svetovni vojni, ko...

IZ RODA V ROD 

Družina Vremšak s svojo glasbeno dejavnostjo ni oplemenitila le mesta Kamnik, od koder izvira, temveč kar celotni slovenski prostor. O tej izjemni glasbeni rodbini smo se pogovarjali z gospo Rozalijo, upokojeno učiteljico in ženo pokojnega skladatelja, pedagoga in zborovodje Sama Vremšaka, ter z njegovima hčerko Vladko in vnukinjo Nušo.

Ko se je Alojzij Vremšak (1852–1904) iz Novega mesta preselil v Kamnik, kjer se je zaposlil kot občinski tajnik, se je dejavno vključil v družbeno življenje. Leta 1982 je bil med ustanovitelji pevskega društva Lira, ki deluje že 142 let. Bil je vdovec s tremi otroki, v Kamniku pa se je ponovno poročil z Marijo Čebulj. Rodili so se še trije otroci. Najmlajši Ciril (1900–1968) je imel komaj štiri leta, ko je izgubil očeta. Čeprav je bil glasbeno zelo nadarjen, ni mogel študirati, saj jih je mama sama težko preživljala.

SPOZNAJTE JIH

Ivan Fekonja iz Črenšovcev je bil 20 let vodja perutninarske sekcije pri Društvu gojiteljev malih pasemskih živali Odranci. Sodeloval je na številnih državnih, društvenih in meddruštvenih razstavah.

Poleg številnih pokalov in priznanj je prejel tudi zlato medaljo za perutninarstvo Zveze društev gojiteljev pasemskih malih živali Slovenije. Zaposlen je bil v tekstilni tovarni Mura v Murski Soboti, več kot pol stoletja je prostovoljni gasilec. Z ženo Olgo, s katero imata sina in hčerko, sta lani praznovala zlato poroko. 

SPOZNAJTE JIH

Karel Kosednar iz Veščice pri Murski Soboti se že pet desetletij druži s čopičem, barvami in slikarskim platnom. Ob jubileju ustvarjanja je pripravil samostojno slikarsko razstavo v Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota. 

Na pobudo likovne učiteljice, ki je v osnovni šoli poznala njegov talent, je pred petimi desetletji prvič začel raziskovati svet likovnega ustvarjanja. Takrat si ni mogel predstavljati, kam ga bo popeljala ta pot. V srednji grafični šoli je začel uporabljati tehniko tuš, nadaljeval s prefinjeno risbo priznanih starih mojstrov. V Ljubljani se je izučil za retušerja. Zaposlen je bil v Pomurskem tisku v Murski Soboti, kjer je svoje bogato slikarsko znanje uporabljal v praksi. Zahtevno akvarelno tehniko je izpopolnjeval pri akademskem slikarju Janezu Kovačiču. Leta 1978 se je pridružil likovni skupini Likos, ki deluje v okviru Kulturno-umetniškega društva Štefan Kovač Murska Sobota. Njihov član je še danes. Na služenju vojaškega roka je v Kruševcu pripravil razstavo v centru za vojaške oficirje. Leta kasneje je kot predsednik Javnega sklada za kulturne dejavnosti organiziral bienalna srečanja članov Likosa z likovniki mesta Kruševac.

SPOZNAJTE JIH

Ljubljančanka Dragica Bužga je bila prava ikona slovenske športne gimnastike. Leta 1956, ko je imela samo šestnajst let, je namreč postala mladinska državna prvakinja v orodni telovadbi. Ženske v tej disciplini še danes tekmujejo na štirih orodjih: na preskoku, na dvovišinski bradlji, na parterju in gredi.

V času, ko je tekmovala za Jugoslavijo, je bila večkrat del državne reprezentance. Njene nastope sta pogosto krasili izjemna tehnična dovršenost in elegantna izvedba. Mnogi so govorili in pisali, da ima to gibčno dekle gibanje v krvi. Trenirala in tekmovala je v letih, ko so bili telovadne zvezde Miro Cerar, Janez Brodnik, Tine Šrot, Miloš Vratič, Milenko Kersnič, Avgust Küsel, Zdenka Prusnik in še mnogi drugi. Še vedno se enkrat tedensko dobivajo v Šentvidu. »Skupaj obujamo spomine na mladost in na tiste lepe tekmovalne čase,« pravi Dragica Bužga, ki je poleg Rike Binter in Marlenke Kovač edina ženska v tej bivši telovadni druščini.

Iz zgodovine

Podjetje Kodak je imelo večino 20. stoletja prevladujoč položaj na trgu s fotografsko opremo, v svojih raziskovalnih laboratorijih so ustvarili številne tehnološke inovacije. Svojega lastnega izuma, tj. digitalnega fotoaparata, pa niso znali izkoristiti!

Prvi zapis o prasorodniku fotoaparata najdemo v arhivih iz 5. stoletja pr. n. št., ko je kitajski filozof  Mo-Ti opazil in zapisal, da v temni sobi ob prehodu svetlobe skozi majhno luknjico na steni nastane obrnjena slika zunanjosti. Izraz camera obscura (temna soba) je sicer prvič uporabil nemški astronom Johannes Kepler leta 1604, ki je svoj prenosni temni šotor uporabljal za astronomska opazovanja. Sredi 16. stoletja so v luknjico namestili lečo, dobro desetletje kasneje je dodana bikonveksna leča povečala ostrino in svetlost slik,...

ODSTRTE PODOBE – PREDDVOR

Gručasto naselje in od leta 1994 sedež istoimenske občine leži ob južnem vznožju Storžiča (2132 m), približno kilometer zahodno od ceste Kranj–Zgornje Jezersko in nad desnim bregom reke Kokre, ki tu priteče iz ozke alpske doline na Kranjsko polje. Glavnina kraja je ob potoku Suha. Občina s štirinajstimi naselji na severu sega v samo osrčje Kamniško-Savinjskih Alp, kamor so speljane številne planinske poti. »Preddvor se ponaša z izjemno gorsko panoramo, ki se, če sledimo zgornji sliki na razglednici z nekdanjim njegovim nemškim zemljepisnim imenom Höflein, na levi začne s Storžičem in nadaljuje s Kališčem, Malim Grintovcem, Srednjim vrhom ter onkraj Zaplate seže proti Grintovcem. Ugodno podnebje pa je kraju omogočilo, da je že pred drugo svetovno vojno veljal za znano klimatsko zdravilišče in letovišče,« pravi 68-letni upokojeni elektromehanik in krajevni kronist Slavko Prezelj.

SPOZNAJTE JIH 

Magda Šalamon z Gomilskega je vsestranska kulturna ustvarjalka. Je pesnica, publicistka, slikarka, gornica in zavezana naravi ter slovenstvu.

Po izobrazbi ekonomistka in uradno 62-letna upokojenka je ženska sodobnega duha in intuicije. Zato je izpričana humanistka in svetovljanka. S pesništvom se ukvarja že od mladostnih let. Napisala pa je tudi nekaj besedil za narodnozabavne ansamble. Izdala je štiri pesniške zbirke: Beli vrhovi, Pod roko usode, Sijoča ptica in Ognjena svetloba. Zadnji dve zbirki je opremila s svojimi slikami in tako z barvami nadgradila stihe.

ŠPORTNI VETERANI: ADI URNAUT

Konec julija bo Adi Urnaut, eden najboljših slovenskih odbojkarjev vseh časov, dopolnil 84 let. In še vedno je aktiven. »Športnik nikoli ne preneha biti športnik,« pravi.

Adolf Adi Urnaut je za reprezentanco Jugoslavije odigral 320 tekem. V vrhunsko odbojko je aktivno vključen že več kot 60 let in je pustil viden pečat kot igralec, trener, pedagoški delavec, strokovni delavec in funkcionar. Francoski časopis L'Équipe ga je leta 1966 razglasil za najboljšega evropskega igralca. Je oče treh sinov, vsi so šli po njegovih stopinjah. Najmlajši Tine je dolgoletni kapetan slovenske odbojkarske reprezentance. »Kaj sem dal sinovom, sprašujete? Hm, talent je zagotovo nekaj, sem jih pa, se mi zdi, navadil odgovornosti, vztrajnosti in dela.«