Spoznajte jih

Zlata Crljenko iz Ljubljane se je rodila v posebni družini, ki jo je naučila toplih odnosov in v kateri je odkrila govorico kretenj. Delo v Društvu gluhih in naglušnih AURIS ji je v veselje, saj lahko naredi veliko dobrega za gluhe, naglušne, gluhoslepe in osebe s polževim vsadkom.

Takoj pove, da je odraščala v čudoviti ljubeči družini. »Moja starša sta bila povsem gluha. Oče je bil dober krojač, mama krojačica. Spoznala sta se v vajeniški šoli in se poročila, kot sad njune velike ljubezni sem se rodila jaz, slišeča deklica, njuna edinka.« Starše je skrbelo, da ne bo znala govoriti, zato so jo, takoj ko ni imela več plenic, vpisali v vrtec. Vzgojiteljice so se zelo trudile, da bi veliko govorile z njo, enako tudi stanovalci v Rožni ulici v stari Ljubljani, kjer so živeli.

SPOZNAJTE JIH

Že od daleč jo je mogoče prepoznati po značilni baletni drži in hoji. Zdi se, da bolj lebdi kot hodi. Rdeči lasje, odrska prezenca, živ pogled. To je Helena Grom Krečan. Balerina, kostumografka, odrska tehnica, gostinka, mama in babica. Ženska, v kateri še danes kipi umetniška in človeška toplina in ki ji oder veliko pomeni.

Rodila se je 4. januarja 1952 v Kobaridu. Skupaj s sestro dvojčico je prišla na svet v hiši, kjer sta ju že čakala dva starejša sorojenca. Tisto zimo je bilo toliko snega, da mama ni mogla v porodnišnico, zato sta se deklici rodili kar doma. Na srečo sta do hiše prišla zdravnik in babica. Otroštvo ni bilo brez senc. Oče je bil veliko odsoten in za družino ni skrbel tako, kot bi moral. Mati pa je bila prava heroinja, umetniška duša in močna ženska.

SPOZNAJTE JIH

Čeprav Melanije Šter, profesorice slovenščine in angleščine, sicer amaterske igralke, napovedovalke in novinarke, ni več mogoče videti na ekranih ali je poslušati po radiu, jo mnogi še vedno prepoznajo. To ne preseneča, saj je bila leta skupaj z Mišo Molk, Jano Čede, Metko Centrih Vogelnik, Branko Kadunc, Moniko Glavič in Kristino Remškar prava televizijska zvezdnica.

Zanimalo nas je, kako živi zdaj, v letu, ko bo dopolnila 80 let, čeprav jih kaže vsaj dvajset manj. Melanija Šter je kot dijakinja in študentka začela kariero kot amaterska igralka v Šentjakobskem gledališču v Ljubljani, kjer je odigrala vrsto imenitnih, tudi glavnih vlog. Med drugim je bila Pepelka in Sneguljčica v igrah za otroke ter Lepa Vida v istoimenski Cankarjevi drami in Franca v Jurčičevem Sosedovem sinu v predstavah za odrasle. Redno se je leta 1971 zaposlila na Radiu Slovenija, kjer je sprva delala v ekonomsko-propagandnem...

SPOZNAJTE JIH

Jezikoslovka, literarna zgodovinarka, dvojna doktorica znanosti, ženska leta … Vse to in še mnogo več je ddr. Francka Premk. Je tudi mati dveh hčera in sina, babica trem vnukom in dvema vnukinjama, popotnica, pisateljica, predavateljica, pianistka, pevka ter iskrena prijateljica. Nedavno je dopolnila triinosemdeset let, je vodnarka po horoskopu in neutrudna raziskovalka življenja po prepričanju.

Povabi me na čaj v svojo hišo. Povsod je polno knjig, nekatere so odprte, ustavljene v trenutku, ko jih je za hip odložila. Na klavirju so note, odprte sredi skladbe, po tleh ležijo igrače vnukov. »Jutri spet pridejo,« mi pove. Na mizi, kjer sediva, so odprt računalnik in kupi literature, ki jo potrebuje za pisanje knjige. »Pišem novo knjigo Sto smrti, eno življenje. Knjiga govori o preživetju v mejnih situacijah,« pove in mi zaupa še nekaj osebnih podatkov. »Rodila sem se materi Marji Boršnik, literarni zgodovinarki, in Tiborju Škerlaku, fizikalnemu kemiku. Osnovno šolo in gimnazijo sem obiskovala v Ljubljani in tam leta 1961 maturirala.« Nekaj časa je študirala na dveh fakultetah, medicinski in filozofski, nato pa se je posvetila le humanistiki in leta 1964 na Filozofski fakulteti v Ljubljani pridobila diplomo prve stopnje z nazivom predmetne učiteljice francoščine in ruščine.

IZ RODA V ROD

Družino Kramberger povezujemo z Ivanom, dobrim človekom iz Negove. Vendar so zgodbe vseh članov te velike družine zelo zanimive. Otroci so podedovali očetovo nadarjenost in inovativnost ter razvili svoje talente in znanja. Tudi naš sogovornik, 88-letni Ludvik je v življenju doživel in dosegel marsikaj.

V času prve svetovne vojne je Jožefa Metljak (rojena 1899) prišla iz kraške vasi Gorjane pri Komnu na drugi konec Slovenije, v vas Ženjak v Slovenskih goricah, kjer je spoznala domačina Franca Krambergerja (letnik 1903). Bil je izučen kolar, poleg tega pa je obvladal še dvajset drugih rokodelskih poklicev! Igral je harmoniko, bil amaterski igralec, izdeloval lesene lutke, ki jim je dajal glas, bil je tudi gasilec in član več društev. Imel je svoj fotografski aparat in sam razvijal slike, kar je bila takrat redkost.

Iz zgodovine 

 Poročna slika Franca in Angele Martinčič (par na levi) je nastala 16. novembra 1926 v francoskem mestu Raismes, kjer je Franc delal kot rudar. Po vrnitvi domov leta 1928 sta zakonca prevzela kmetijo v vasi Jelovo nad Radečami. Rodilo se jima je sedem otrok, od katerih sta dva umrla že v otroštvu. Fotografijo hrani njun najmlajši sin Zdravko Martinčič iz Radeč.

 Na fotografiji so otroci, ki so leta 1942 obiskovali vrtec v Lokvi. Kraj je takrat spadal pod Italijo, zato je bil pogovorni jezik v vrtcih in šolah italijanski. V prvi vrsti šesta z desne sedi Marija Trobec iz Kopra, ki še vedno ohranja stike s tremi prijateljicami iz najzgodnejših let.

ODSTRTE PODOBE – HINJE

Vasica z obcestnim jedrom leži v južnem delu Suhe krajine, v kraški kotanji pod Pleškim hribom (578 m), in je po številu prebivalcev eno manjših naselij v občini Žužemberk. V okolici je valovit, močno zakrasel svet, poln z gozdom in košenicami prekritih vrtač. »Hinje so kot Miklavžev hrib prvič omenjene leta 1382. Na panoramski fotografiji iz dvajsetih let 20. stoletja izstopata župnijska cerkev Marijinega oznanjenja in ob njej mežnarija ter na desni leta 1906 zgrajena šola. Na njivah v ospredju so Hinjci za lastne potrebe pridelovali žito, koruzo, krompir in druge poljščine,« pravi 73-letni upokojeni upravnik hinjske pošte Ciril Papež.

ŠPORTNI VETERANI: MARKO SLUGA

Že vrsto let se vsako sredo z osebnim avtomobilom odpelje iz Maribora v Ljubljano na atletski trening. In to pri 90 letih. Preostale dni večkratni atletski prvak in rekorder v kategorijah nad 80 in zdaj tudi nad 90 let trenira po svojem programu.

Pred dnevi se je vrnil z atletskega veteranskega prvenstva na Poljskem; tudi tokrat ni ostal brez medalj. Marko Sluga je v športu dejaven od mladih let, ki jih je preživel na Ptuju, kjer se je rodil. Treniral je rokomet, tenis in namizni tenis. Bil je kapetan jugoslovanske teniške reprezentance (1985–2005) ter deset let vodja in trener avstrijske ženske teniške ekipe (1996–2006), ki je leta 2002 osvojila naslov državnih prvakinj veteranskega tenisa v kategoriji 50+. Igral je tudi v moštveni zvezni ligi v avstrijskem klubu Grün-Weiss, s katerim so leta 2000 postali prvaki. Leta 2005 je postal evropski veteranski prvak v tenisu (Pörtschach). Bil je tudi član Tenis kluba Olimpija in podpredsednik Teniške zveze veteranov Slovenije (1990–2005).

Spoznajte jih

Ivica Vergan, glasbenica, pevka in avtorica skladb Primorskih fantov, bo junija letos praznovala 75. rojstni dan. Za ta jubilej si je podarila potovanje v Mehiko, kamor je odšla na začetku letošnjega leta. Potovanja so poleg glasbe že od nekdaj njena velika strast.

Primorko vsi poznajo kot damo, ki vsak dan teče, hodi v fitnes, rada kuha, vrtnari in je aktivna članica društva Dobra volja. Pogosto sede na vespo in se iz Plavij nad Škofijami odpelje po nakupih v bližnji Trst. Rada popazi tudi na vnučko Frejo, ki že veselo prepeva. »Preprosto obožujem življenje, in to se kaže pri vseh mojih dejavnostih. Rada se izobražujem in družim z veselimi ljudmi, zato je marsikdaj dan kar prekratek za vse, kar bi rada postorila,« pravi Ivica Vergan, ki je vešča tudi šivanja in pletenja. Svoje bližnje pogosto razveseli z darilcem, ki nastane pod njenimi spretnimi rokami.

Spoznajte jih

Darko Daljević je trener varne vožnje in človek številnih talentov, ki jih je razvijal ali opuščal, kot je narekovalo življenje. Verjame, da se vse zgodi z razlogom. Ves čas se ob delu izpopolnjuje in kot učitelj prenaša svoje bogato znanje na druge.

Mariborčan, rojen leta 1968, je po srcu športnik. K različnim športnim dejavnostim ga je že kot otroka spodbujala mama. Sprva je treniral gimnastiko v TVD Partizan, od četrtega razreda dalje pa nogomet v NK Železničar. Pozimi nogometa ni bilo mogoče igrati na prostem, zato so v dvorani Tabor igrali futsal (takrat so mu rekli mali nogomet). Malokdo ve, da je Darko zapisan z zlatimi črkami v zgodovino slovenskega futsala kot strelec prvega gola za Slovenijo leta 1995 proti Slovaški. Na novoletnem turnirju je bil s soigralci kar sedemkrat prvak.