Spoznajte jih

Oskar Molek (1950) je potomec predvojnih slovenskih izseljencev, očeta Belokranjca in matere Primorke, ki sta si življenje ustvarila v Argentini. Fotograf, publicist, raziskovalec, profesor in še kaj razmeroma pogosto obišče Slovenijo, kamor se je že pred leti iz Argentine vrnila ena od njegovih hčera Nadia Molek, doktorica antropoloških znanosti, ki z družino živi v Novem mestu.

V času od leta 1982 do 1987 je živel v Ljubljani, kjer je na Filozofski fakulteti kot štipendist Slovenske izseljenske matice študiral etnologijo in obiskoval predavanja pri dr. Tomažu Brejcu na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. »Žena je namreč hodila na Akademijo za likovno umetnost Univerze v Ljubljani, kjer je predaval dr. Brejc, ki mi je dovolil poslušati njegova predavanja.« V Sloveniji so Molekovi ostali skoraj pet let. S fotografijo se je prvič srečal skupaj z Alešem Gačnikom med študijem etnologije, kasneje se je v Argentini...

SPOZNAJTE JIH

Meta Verbič, nekdanja novinarka, sicer pa pravnica, je že skoraj 30 let v pokoju. Začela je kot novinarka na tedanji RTV Ljubljana, potem je delovala na Mestni konferenci SZDL, urejala interni časopis Slovenijalesa itd. Vendar je tudi vsa tri upokojenska desetletja ves čas v pogonu in vedno tam, kjer lahko prostovoljno naredi kaj dobrega za družbo. 

Tako je bila dolga leta zelo dejavna v Društvu novinarjev Slovenije, posebej v smučarski sekciji, pa predsednica Četrtne skupnosti Ljubljana Center, kar 21 let je bila tudi v nadzornem odboru stolpnice, v kateri stanuje. Zdaj pa je podpredsednica Zveze združenj borcev za vrednote NOB Ljubljana. Pred kratkim je uredila in marsikaj tudi napisala v Zborniku spominov in akcije – Resnica in opomin, ki ga je zveza izdala ob 80. obletnici osvoboditve. »Fašizem se razrašča,« začne in poudari, da sta po njenem mnenju fašizem in nacizem največje zlo, ki...

Iz zgodovine

 Družina Miklič iz vasi Lukovek v občini Trebnje se je pred fotografom zbrala verjetno leta 1920. Jožefa (z dekliškim priimkom Zorman) in Jože sta imela 13 otrok. Dva sta umrla, drugi pa so si ustvarili družine, v katerih se je rodilo 28 vnukov in vnukinj. Ena izmed njih je Joža Miklič iz Novega mesta, ki ima zlasti na staro mamo lepe spomine.

 Fotografija je nastala 13. februarja leta 1949 ob poroki Emice Kovše in Alojza Sevška, ki sta si dom ustvarila v Oplotnici. Fotografijo je v objavo poslala njuna hči Silva Gerdak s Ptuja.

ŠPORTNI VETERANI: MARTIN HUDALES

Martin Hudales je iz Velenja, s strelstvom se ukvarja že dobri dve desetletji, kljub približevanju sedmim križem pa mu roke in vid ter zbranost, nujne zahteve, potrebne pri strelskem športu, ne delajo težav.

Pred kratkim se je udeležil strelskega tekmovanja na državni ravni. »V kategoriji streljanja z malokalibrsko puško sem si pristreljal drugo mesto,« ponosno pove 68-letni Martin Hudales. Dobri dve desetletji se že aktivno ukvarja s strelskim športom. »Ampak streljanje? Vsak dan nas obveščajo o streljanju po vsem svetu … Kako gre vse to skupaj?« vprašam sogovornika na sodobno urejenem strelišču Strelskega društva Dolič (pri Mislinji). Sem se vozi na treninge – največkrat dvakrat na teden – iz približno 15 kilometrov oddaljenega Velenja.

SPOZNAJTE JIH

Verico Skok poznajo tako sokrajani kot mnogi drugi, saj pogosto pomaga ljudem in živalim. Pred dvema letoma je v domačih Štorah ustanovila svoje humanitarno društvo s preprosto željo, da bi njena in pomoč članic ter nekaterih sokrajanov dosegla čim več ljudi.

Verica ni povsem običajna upokojenka, čeprav ji leta ne pridejo do živega. Je invalidsko upokojena, saj so ji v mladih letih odkrili eno od oblik multiple skleroze. Od takrat bodo kmalu minila tri desetletja. »Zame je bil to šok. Še posebej, ker sem bila takrat zaposlena v celjski bolnišnici in sem se želela šolati in nekoč postati glavna medicinska sestra. To mi ni uspelo. Sem pa končala šolanje za bolničarko, kar mi pride še kako prav, saj sem prostovoljka v bolnišnici,« pravi.

SPOZNAJTE JIH

Sonja Čok Ciglenečki, ki bo decembra praznovala 98. rojstni dan, pravi, da težko uboga, ampak tu in tam poskuša. Razgledana, radovedna, zahtevna, vztrajna je rasla v multikulturnem okolju. Rodila se je v Beogradu, spominja se veličastnega pogreba v Marseillu ubitega kralja Aleksandra. Študirala je kemijo v Ljubljani, nazadnje pa pristala v Mariboru.

V kuhinji stanovanja v drugem nadstropju visokopritličnega bloka nas je pričakala lepo pogrnjena miza. Gospa Sonja, ki ji je ostalo zelo malo vida, slabo sliši, pomaga si s slušnim aparatom, po operaciji kolka pa brez bergel ne more nikamor, pravi, da starost ni lepa, ko nisi več samostojen. Toda njeno življenje je kljub vsemu polno. Rojena je bila pod srečno zvezdo, imela je dobre starše, se razgovori. Mama je bila izredna, zelo pametna ženska, veliko jo je naučila, na stara leta se je celo učila francoščino.

 Na fotografiji, najverjetneje iz leta 1930, so sestre ženske bolnice v Ljubljani na današnji Šlajmerjevi ulici. V prvi vrsti na sredini je upravnik prof. dr. Alojzij Zalokar, večkratni predsednik Slovenskega zdravniškega društva, na desni pa asistent dr. Pavel Pehani. Fotografijo je v objavo poslala Miha Zalokar.

 Anton Žagar in Ivanka Novak sta se poročila pozimi leta 1961. Zanimivo je, da se je istočasno poročil tudi njegov brat Mihael. Po svatbi v domači hiši v Jagodniku so svatje nadaljevali praznovanje na novih domovih obeh parov – v Karteljevem in na Vrhu pri Pahi. Fotografijo je v objavo poslal sin Anton Žagar.

IZ RODA V ROD

»Ste filozof, kulturni antropolog in etnolog z magisterijem razvojnih in humanitarnih študijev v Cambridgeu; zlahka bi dobili katero koli službo ...« je v televizijskem pogovoru s 34-letnim Nickom Vovkom dejal voditelj. Nick pa je odgovoril: »Ampak delo na področju humanitarnosti ima zame pravi smisel ...«

Razmišljanje, ki je v današnjem svetu, ki ga poganjata denar in celo pohlep, zelo redko. Pod okriljem Danskega sveta za begunce je bil v Ukrajini, zdaj je že drugič v Gazi. Izkušnje iz obeh držav so pretresljive, toda nič se ne more primerjati z Gazo, pravi. »To je neopisljivo trpljenje, razčlovečenje, ki ga povzroča ena najbolj opremljenih vojsk na svetu, ob tem pa si je za orožje izbrala tudi lakoto.« Zanimalo nas je, kdo je Nick Vovk, katerega vzornika sta Tomo Križnar in Pedro Opeka, in ob kakšnih vrednotah je odraščal, in tako smo prišli do njegove mame Mojce Primožič.

ŠPORTNI VETERANI: BRANE KÜZMIČ

Je eden naših najuspešnejših voznikov relija. Več kot desetkratni jugoslovanski prvak in dvakratni evropski. Nikoli pa slovenski. In tovarniški voznik francoskega Renaulta. Danes relija ne pogreša kaj veliko. »No, na televizijskem zaslonu pa ga le še pogledam,« pravi Brane Küzmič.

Takrat je bilo pri nas vse organizirano v okviru Avto-moto zveze Jugoslavije s središčem v Beogradu, v Sloveniji je bila organizacija v rokah Avto-moto zveze Slovenije. »Na jugoslovanskem reliju so sicer v glavnem sodelovali Slovenci, dosti je bilo tudi Srbov, Hrvatov pa že manj. Iz Bosne in Hercegovine so bili štirje tekmovalci, sem in tja se je pojavil kakšen Makedonec, drugih pa ni bilo. A kljub temu je bilo to dovolj, da se je na startu jugoslovanskih relijev zbralo več kot sto posadk,« se spominja sogovornik. Na vprašanje, kje je danes nekdanja jugoslovanska reli scena, pravi: »V vsakem primeru je slovenska scena v primerjavi s preostalimi v nekdanji skupni državi močno odskočila. Kar nekaj hitrih fantov je; tudi zunaj naših meja jim uspevajo odmevni rezultati.«

ODSTRTE PODOBE – PODGORJE

Istrska gručasta vas na Podgorskem krasu je – podobno kot še osem istoimenskih slovenskih naselij – ime dobila po svoji legi pod goro, saj leži na vznožju Slavnika (1028 m). Skozi Podgorje je speljana cesta, ki se nad Črnim Kalom odcepi od avtoceste Razdrto–Koper in se od leta 1929 nadaljuje v osrčje Čičarije proti Jelovicam na hrvaški strani in naprej do Reke. Ta je postala pomembna povezava tega območja s Trstom, potem ko je bil leta 1936 zgrajen podaljšek mimo Kastelca, Socerba in Doline pri Trstu.