SPOZNAJTE JIH

Čevljarstvo, nekoč cenjena in nepogrešljiva obrt, se spopada z resnimi izzivi. Iz dolgoletnih izkušenj nam 93-letni koprski čevljar Ignacij Dominić pove, da so čevlji, ki jih danes ljudje prinesejo v popravilo, izdelani iz cenenih materialov, kot sta umetno usnje in plastika, tankih podplatov in lepljenih spojev, ki se hitro uničijo.

Včasih je bilo drugače. »Čevelj je bil zasnovan tako, da ga je bilo mogoče znova in znova popravljati. Danes pa so podplati iz pene, zgornji deli iz slabega umetnega usnja in šivi le za okras. Čevelj preprosto razpade, še preden ga lahko popravimo,« ugotavlja Ignacij Dominić, ki ima svojo delavnico ob vratih Muda v Kopru. »Takšni materiali so pogosto nepopravljivi ali zahtevajo več dela in stroškov, kot je njihova dejanska vrednost.« Pravi, da večinoma dobi v popravilo čevlje, superge, torbice in nahrbtnike. Njegov sloves dobrega čevljarja se je razširil tudi čez mejo, saj ima stranke celo iz Trsta. Največkrat mora zalepiti kakovostnejšo gumo na obutev, predvsem na pete. »Najlažje in najhitrejše je zamenjati gumo na ženskih petkah ali kaj zašiti,« pojasni. V preteklosti je bila na petkah ženskih čevljev kakovostna mehka in nedrseča guma, zdaj pa je na večini obutve trda plastika, zaradi katere ženske pri hoji tvegajo tudi kakšen boleč zdrs.

SPOZNAJTE JIH

V Šempetru v Savinjski dolini, kjer se lahko pohvalijo z dvema izjemnima turističnima zanimivostma, tj. naravnim biserom Jamo Pekel in veličastnim kulturnim spomenikom antičnim parkom, ki je spomenik državnega pomena, živi tudi Tomaž Pečnik, svojstveni ustvarjalec maket letal in ladij.

Njegova hiša je polna maket. Te odražajo njegovo veliko ljubezen tako do letal kot do ladij, ki so zaznamovale zgodovino v zadnjih sto letih in več, še posebej pa v drugi svetovni vojni. Posebnost vseh teh maket je, da so izdelane ročno iz smrekovega lesa ter pobarvane in porisane tako, da so videti resnične, seveda v mnogo zmanjšanem merilu. Kaj zna in zmore Tomaž ustvarjati, marsikdo ni vedel do lanske razstave v Šempetru, s katero je obogatil tradicionalno čajanko KD Grifon. Takrat sem ga spoznal tudi jaz in ga nedolgo nazaj obiskal na njegovem domu, kjer sva podrobneje spregovorila o tem njegovem ustvarjalnem delu, ki ga navdušuje in veseli že od otroštva.

ŠPORTNI VETERANI: PRIMOŽ ČERIN

»Ukvarjanje s športom mi je pomagalo, da se je telo lažje in hitreje odzvalo na bolezen,« pravi Primož Čerin, naš prvi profesionalni kolesar, ki je kolesaril na Tour de France in trikrat na Giro d'Italia.

Kolesarske steze so – vsaj v lepih dneh – že polne kolesarjev. Navsezadnje sta sezono s svojimi ekipami začela tudi najboljša slovenska kolesarja Tadej Pogačar in Primož Roglič. Na kolo je skočil tudi Primož Čerin, drugi Slovenec, ki je nastopil na dirki po Franciji, in prvi, ki je francosko pentljo zaključil. Pred njim je bil Franc Abulnar, ki je leta 1936 na dirki odstopil na deveti etapi. »Lani sem prekolesaril tisoč kilometrov, letos načrtujem, da jih bom dva tisoč, v glavo sem si vtepel, da jih bom morda že prihodnje leto ali nekoliko...

ODSTRTE PODOBE – LJUBLJANA-GALJEVICA

»Mestni predel Galjevica, ki spada v Četrtno skupnost Rudnik, leži na obrobju Ljubljanskega barja in na severu sega do dolenjske železnice, onkraj katere je Rakovnik, na jugu pa do Jurčkove ceste, kjer se začenja Ilovica. Znotraj tega območja je ob koncu dvajsetih let preteklega stoletja nastalo manjše istoimensko delavsko naselje,« pove 76-letni upokojeni ekonomist Janez Pavšek, ki je prvih 23 let živel v hiši na naslovu Galjevica 57. Začetek delavskega naselja je najtesneje povezan s stanovanjsko krizo v Ljubljani po prvi svetovni vojni, ko...

IZ RODA V ROD 

Družina Vremšak s svojo glasbeno dejavnostjo ni oplemenitila le mesta Kamnik, od koder izvira, temveč kar celotni slovenski prostor. O tej izjemni glasbeni rodbini smo se pogovarjali z gospo Rozalijo, upokojeno učiteljico in ženo pokojnega skladatelja, pedagoga in zborovodje Sama Vremšaka, ter z njegovima hčerko Vladko in vnukinjo Nušo.

Ko se je Alojzij Vremšak (1852–1904) iz Novega mesta preselil v Kamnik, kjer se je zaposlil kot občinski tajnik, se je dejavno vključil v družbeno življenje. Leta 1982 je bil med ustanovitelji pevskega društva Lira, ki deluje že 142 let. Bil je vdovec s tremi otroki, v Kamniku pa se je ponovno poročil z Marijo Čebulj. Rodili so se še trije otroci. Najmlajši Ciril (1900–1968) je imel komaj štiri leta, ko je izgubil očeta. Čeprav je bil glasbeno zelo nadarjen, ni mogel študirati, saj jih je mama sama težko preživljala.

SPOZNAJTE JIH

Ivan Fekonja iz Črenšovcev je bil 20 let vodja perutninarske sekcije pri Društvu gojiteljev malih pasemskih živali Odranci. Sodeloval je na številnih državnih, društvenih in meddruštvenih razstavah.

Poleg številnih pokalov in priznanj je prejel tudi zlato medaljo za perutninarstvo Zveze društev gojiteljev pasemskih malih živali Slovenije. Zaposlen je bil v tekstilni tovarni Mura v Murski Soboti, več kot pol stoletja je prostovoljni gasilec. Z ženo Olgo, s katero imata sina in hčerko, sta lani praznovala zlato poroko. 

SPOZNAJTE JIH

Karel Kosednar iz Veščice pri Murski Soboti se že pet desetletij druži s čopičem, barvami in slikarskim platnom. Ob jubileju ustvarjanja je pripravil samostojno slikarsko razstavo v Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota. 

Na pobudo likovne učiteljice, ki je v osnovni šoli poznala njegov talent, je pred petimi desetletji prvič začel raziskovati svet likovnega ustvarjanja. Takrat si ni mogel predstavljati, kam ga bo popeljala ta pot. V srednji grafični šoli je začel uporabljati tehniko tuš, nadaljeval s prefinjeno risbo priznanih starih mojstrov. V Ljubljani se je izučil za retušerja. Zaposlen je bil v Pomurskem tisku v Murski Soboti, kjer je svoje bogato slikarsko znanje uporabljal v praksi. Zahtevno akvarelno tehniko je izpopolnjeval pri akademskem slikarju Janezu Kovačiču. Leta 1978 se je pridružil likovni skupini Likos, ki deluje v okviru Kulturno-umetniškega društva Štefan Kovač Murska Sobota. Njihov član je še danes. Na služenju vojaškega roka je v Kruševcu pripravil razstavo v centru za vojaške oficirje. Leta kasneje je kot predsednik Javnega sklada za kulturne dejavnosti organiziral bienalna srečanja članov Likosa z likovniki mesta Kruševac.

SPOZNAJTE JIH

Ljubljančanka Dragica Bužga je bila prava ikona slovenske športne gimnastike. Leta 1956, ko je imela samo šestnajst let, je namreč postala mladinska državna prvakinja v orodni telovadbi. Ženske v tej disciplini še danes tekmujejo na štirih orodjih: na preskoku, na dvovišinski bradlji, na parterju in gredi.

V času, ko je tekmovala za Jugoslavijo, je bila večkrat del državne reprezentance. Njene nastope sta pogosto krasili izjemna tehnična dovršenost in elegantna izvedba. Mnogi so govorili in pisali, da ima to gibčno dekle gibanje v krvi. Trenirala in tekmovala je v letih, ko so bili telovadne zvezde Miro Cerar, Janez Brodnik, Tine Šrot, Miloš Vratič, Milenko Kersnič, Avgust Küsel, Zdenka Prusnik in še mnogi drugi. Še vedno se enkrat tedensko dobivajo v Šentvidu. »Skupaj obujamo spomine na mladost in na tiste lepe tekmovalne čase,« pravi Dragica Bužga, ki je poleg Rike Binter in Marlenke Kovač edina ženska v tej bivši telovadni druščini.

Iz zgodovine

Podjetje Kodak je imelo večino 20. stoletja prevladujoč položaj na trgu s fotografsko opremo, v svojih raziskovalnih laboratorijih so ustvarili številne tehnološke inovacije. Svojega lastnega izuma, tj. digitalnega fotoaparata, pa niso znali izkoristiti!

Prvi zapis o prasorodniku fotoaparata najdemo v arhivih iz 5. stoletja pr. n. št., ko je kitajski filozof  Mo-Ti opazil in zapisal, da v temni sobi ob prehodu svetlobe skozi majhno luknjico na steni nastane obrnjena slika zunanjosti. Izraz camera obscura (temna soba) je sicer prvič uporabil nemški astronom Johannes Kepler leta 1604, ki je svoj prenosni temni šotor uporabljal za astronomska opazovanja. Sredi 16. stoletja so v luknjico namestili lečo, dobro desetletje kasneje je dodana bikonveksna leča povečala ostrino in svetlost slik,...