Starostna meja, kdaj je kdo star, ni jasno določena. V Sloveniji se običajno šteje za prelomnico dopolnjeno 65. leto starosti.  Po podatkih statističnega urada RS je bilo 1.  januarja 2020 med prebivalci takih, ki so bili stari 65 ali več let, 424.000 ali 20 odstotkov (pred desetimi leti jih je bilo 17 odstotkov, čez deset let naj bi jih bilo 24 odstotkov).

Letošnji mednarodni dan starejših, 1. oktober,  je posvečen zdravju starejših. V luči pandemije covida-19 je glavna tema tega dne: Ali se zaradi pandemije kaj drugače spopadamo z vprašanjem starosti in staranja. Na statističnem uradu so strnili nekaj podatkov, ki so jih dobili iz anket, narejenih v zadnjih treh letih.

 Ob mednarodnem dnevu starejših (1. oktober) Sindikat upokojencev Slovenije ugotavlja, da pristojni v državi že več desetletij probleme, ki tarejo starejše pometajo pod preprogo – kar  se je še izraziteje pokazalo z novim koronavirusom.

Še vedno nimamo sistemsko urejene dolgotrajne oskrbe, zdravstveni sistem ni prilagojen potrebam starejših in invalidov, veliko starejših živi v revščini ter  v neprimernih bivalnih pogojih, da o pomanjkanju prostih mest v domovih za starejše niti ne govorimo. V sindikatu upokojencev zato od vlade zahtevajo takojšnje ukrepe in sicer, da prične z aktivnostmi za pridobitev novih kadrov za potrebe dolgotrajne oskrb, da poskrbi za ureditev delovnih pogojev in nagrajevanja. Prav tako zahtevajo, naj vlada skupaj z lokalnimi skupnostmi pregleda možnosti za organiziranje negovalnih bolnišnic, začne reorganizacijo pomoči na domu (ki mora biti dostopna vsem in cenovno sprejemljiva), ter začne urejevati pogoje  za ureditev bivalnih pogojev starejših in invalidov - po zgledu EKO sklada oblikuje sklad za subvencioniranje vgradnje dvigal v več etažne stavbe in prilagoditev stanovanj.

 Ob Evropskem dnevu opazovanja ptic 2020 bodo po vsem svetu 3. in 4. oktobra pripravili številne dogodke. Njihov namen je ljudem približati svet ptic in jih osveščati o potrebah ptic selivk na postajališčih vzdolž selitvenih poti in prezimovališčih ob Mediteranu in v Afriki. Ker se ravno v tem času milijoni ptic selijo s severnih krajev v toplejše, s hrano bogate kraje, je to edinstvena priložnost za opazovanje tistih, ki se pri nas ustavijo in počivajo med naporno selitvijo.

Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) vabi vse ljubitelje ptic, da se jim pridružijo na katerem od dogodkov, ki jih bodo pripravili v nedeljo, 4. oktobra: 

Lekarna Ljubljana je predstavila koristno storitev za uporabnike: posvet z magistrom farmacije na daljavo oziroma prek videokonference. Tako lahko dobijo strokoven in pravočasen nasvet tudi tisti, ki ne morejo ali zaradi strahu pred okužbo ne želijo v lekarno,  tisti, ki zaradi zdravstvenih razlogov ne morejo zapustiti svojega doma, pa tudi popotniki in ljudje, ki živijo na odmaknjenih območjih.

 Prijava na telefarmacevtsko svetovanje je hitra in enostavna. Na spletni strani www.lekarnaljubljana.si se uporabnik registrira s pomočjo pogovornega robota Žive. Po prijavi bo prejel povezavo do telekonferenčnega klica, ki bo potekal prek aplikacije Microsoft Teams in bo brezplačen. Na prenosnih in namiznih računalnikih pa bo pacient klic lahko sprejel tudi v brskalniku.

 S  slovesnostjo, ki bo potekala  brez prisotnosti gledalcev danes dopoldne v Semiču, se začenjajo 30. Dnevi evropske kulturne dediščine pod geslom: Spoznaj? Varuj! Ohrani, ter 8. Teden kulturne dediščine.

Osrednja tema letošnjih dni je izobraževanje o kulturni dediščini kot vseživljenjskem poslanstvu. Vse do 10. oktobra se bodo po slovenskih krajih in ponekod v zamejstvu zvrstili številni dogodki. Organizatorji (društva, ustanove, posamezniki ...) so jih razporedili po enajstih poljudnih področjih kulturne in z njo povezane naravne dediščine (arheološka, stavbna, etnološka, vrtnoarhitekturna in krajinska, memorialna, tehniška, urbanistična, likovna in vizualna, arhivska in knjižnična, nesnovna in naravna dediščina). 

 Komunikacijska kampanja pod geslom Vsi zmagujemo, ko sodelujemo bo do konca leta 2022 z raznolikimi aktivnostmi poskušala zmanjšati in odpraviti medgeneracijske stereotipe ter spodbujala medgeneracijsko sodelovanje na delu. Spodbujala bo k preseganju konfliktov, ki se pojavljajo med delodajalci, starejšimi in mlajšimi zaposlenimi.

Kampanjo sofinancirata ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in Evropski socialni sklad ter poteka s podporo Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) in Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS). Kot je izpostavil minister Janez Cigler Kralj, morata sožitje in solidarnost med generacijami postati tisti plemeniti načeli, ki ju zavestno gojimo in spodbujamo na delovnem mestu ter širše v družbi. "Medgeneracijsko sodelovanje moramo krepiti na vseh področjih. Kot minister pristojen za delo, dajem velik poudarek krepitvi medgeneracijskega sodelovanja na delovnem mestu, saj krepi osebno zadovoljstvo vseh zaposlenih, nas motivira in nenazadnje pripomore k širšemu družbenem in gospodarskem razvoju. Ključna prioriteta mojega dela je zatorej odziven trg dela, ki upošteva interese in koristi vseh generacij. Vsi smo med seboj povezani in soodvisni," je poudaril.

 Bolezni srca in ožilja so še vedno eden najpogostejših povzročiteljev smrti na svetu. Svetovni dan srca, ki ga bomo obeležili v torek, z geslom Prepreči spodbuja k zdravemu življenjskem slogu, ta pa dokazano zmanjšuje tveganje za nastanek srčno-žilnih bolezni. Za zdravje svojega srca lahko skrbimo sami, so poudarili v Društvu za zdravje srca in ožilja.

Čeprav smo v zadnjih 30 letih v Sloveniji dosegli velik napredek in znižali umrljivost zaradi bolezni srca in žilja za polovico, po podatkih iz leta 2018 te bolezni povzročijo še vedno 33 odstotkov vseh smrti med moškimi (3298) in 44 odstotkov med ženskami (4563). Z razvojem medicine in preventivnimi ukrepi se je po besedah predsednika Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije Matije Cevca sicer zmanjšalo število smrti, ne pa tudi stopnja obolevnosti.

 Udeleženci konference V ritmu človeških možganov, ki jo pripravlja Združenje Spominčica ob mesecu Alzheimerjeve bolezni, so med drugim izpostavili pomen podpore skupnosti bolnikom z nevrološkimi boleznimi in njihovim svojcem. Pri zagotavljanju pomoči in ustreznih informacij ter razbijanju stigme imajo pomembno vlogo tudi društva, so še poudarili. Poleg demence predstavljajo še parkinsonovo bolezen, huntingtonovo bolezen, multiplo sklerozo, spinalno mišično atrofijo in amiotrofično lateralno sklerozo.

 Če vas mika, da bi pridobili, izpopolnili ali osvežili znanje, ne veste pa, kako bi se tega podviga lotili, se med 23. in 25. septembrom udeležite Dnevov svetovalnih središč za informiranje in izobraževanje odraslih (Središča ISIO).

Vsako izmed 17 svetovalnih središč bo pripravilo različne dogodke na javnih mestih, dneve odprtih vrat, delavnice in predavanja, kjer boste spoznali različne možnosti formalnega in neformalnega učenja in izobraževanja ter izvedeli, kakšno podporo vam ponujajo. Dobili boste informacije o brezplačnem svetovanju za: lažjo odločitev in izbiro izobraževanja in učenja, učinkovito organizacijo učenja in učnega procesa, premagovanje ovir na poti do uspešnega izobraževanja in učenja, načrtovanje nadaljevanja izobraževanja in usposabljanja, razvoj poklicne in osebne kariere v vseh življenjskih obdobjih, ugotavljanje in dokumentiranje že pridobljenega znanja.

 Demenca zaradi staranja prebivalstva postaja vse večji problem, ob katerem ne smemo zamahniti z roko. To bo poudaril tudi današnji svetovni dan Alzheimerjeve bolezni pod geslom Spregovorimo o demenci! Združenje Spominčica izpostavlja, da je nujno ozaveščati, zmanjšati stigmo obolelih, prepoznati prve znake bolezni in jo čim prej diagnosticirati.

Demenca in kognitivni upad bolnikovih funkcij sta v svetu vodilna vzroka za invalidnost in odvisnost od pomoči drugih, umrljivost zaradi demence pa je peti najpogostejši vzrok smrti. Alzheimerjeva bolezen predstavlja dve tretjini vseh demenc in zelo prizadene tako posameznika kot njegove svojce in širšo družbo. Zdravstveno stanje bolnika se slabša, kakovost njegovega življenja in življenja svojcev pa se zmanjšuje. Zdravila za bolezen še ni, z ustreznim in zgodnjim zdravljenjem pa je njeno napredovanje mogoče upočasniti. V Sloveniji ima demenco po epidemioloških ocenah 34.000 ljudi, v Evropi deset milijonov, v svetu pa kar 47 milijonov. Še bolj skrb zbujajoče so po navedbah združenja Spominčica - Alzheimer Slovenija ocene strokovnjakov, da je od teh diagnosticiran le vsak četrti bolnik. Svetovna zdravstvena organizacija je zato sprejela globalni akcijski načrt za demenco, znanstveniki pa medtem pospešeno iščejo nova in bolj učinkovita zdravila.