Neformalni oskrbovalci potrebujejo pomoč
Kar 80 odstotkov dolgotrajne oskrbe za starejše in kronične bolnike v Evropi opravljajo neformalni oskrbovalci, večinoma svojci, prijatelji ali sosedje. Ocenjujemo, da se v vlogi oskrbovalca znajde tudi vsak deseti Slovenec.
Za svoje delo niso plačani, a kljub temu bistveno prispevajo k zagotavljanju zdravstvenih in socialnih storitev. Brez njihovih prizadevanj bi se sistem oskrbe sesul.
Izbruh pandemije covida-19 je težave neformalnih oskrbovalcev še zaostril. Tisoči prebivalcev pri nas in milijoni po vsej Evropski uniji so v zadnjih mesecih postali neplačani oskrbovalci svojih bližnjih, pomoči potrebnih.-
Kakšen je recept za največje zadovoljstvo v starosti? Večina strokovnjakov podpira idejo, da so dejavnejši posamezniki zadovoljnejši s svojim življenjem in imajo manj zdravstvenih težav.
V knjigi Starost Simone de Beauvoir na primer piše: »Za starega človeka je največja sreča, celo večja od dobrega zdravja, če je zanj svet še poln ciljev. Če je aktiven in koristen, lahko pobegne pred dolgočasjem in propadom.« Uspešno staranje torej zajema čas individualne rasti, ponovnega odkrivanja družbenih odnosov, družbene interakcije in vključenosti v razne dejavnosti. Za dolgočasje ni prostora. Dolgočasje ne more voditi k večjemu zadovoljstvu z življenjem in pomeni anomalijo – posledico slabo izbrane, premalo intenzivne ali preredke aktivnosti. Toda če dolgočasje v starosti nima nikakršnega smisla, zakaj je potem razširjeno po vsem svetu, med pripadniki različnih kultur in različnih starosti?
-
Evropski projekt Stara mesta – novi rezultati (Old towns, new results) si prizadeva spodbuditi aktivno državljanstvo ter družbeno in medkulturno sodelovanje v sedmih mestih iz Italije, Portugalske, Španije, Malte, Grčije, Romunije in Slovenije. Namen projekta je bolje se spoznati, tesneje se povezati, opozoriti na potrebe in pričakovanja posameznih skupin, prisluhniti potrebam vseh generacij in oblikovati predloge za izboljšave.
Predstavljamo izkušnje iz italijanske občine San Cassianno in Lizbone na Portugalskem.
-
Društveni prapor na pogrebu
Na uredništvo se je obrnila bralka, ki jo je zelo prizadelo nepietetno dejanje enega od društev upokojencev. Ob smrti njene znanke, dolgoletne članice društva, so namreč zavrnili, da bi ji ob slovesu postavili društveni prapor oziroma da bi na pogrebu sodeloval praporščak, ker naj ne bi bila več članica društva. Umrla gospa je zadnji dve leti živela v domu za starejše občane in je bila precej oslabela, sama ni zmogla plačevati članarine, sorodniki pa se na to niso niti spomnili, vendar pa po mnenju bralke to ne bi smel biti razlog, da bi ji odrekli spoštovanje na pogrebu.
Brez muje se še čevelj ne obuje
Redki so trenutki, ko smo vsi ponosni člani naše skupnosti. Prepogosto nas obremenjujejo delitve, za katere smo že zdavnaj menili, da so presežene. V resnici se zdi, kot da del politike kar naprej išče razloge, da bi nas kot skupnost sprl in bi tako razdeljenim lažje vladal.
Pa vendar smo dosegli veliko, med drugim imamo svojo državo, smo enakopravni člani Evropske unije in v okviru te skupnosti lahko dosežemo veliko več, kot bi, če bi ostali zunaj nje. Ta skupnost je zasnovana na boju proti fašizmu in nacizmu in Slovenci smo na svoji koži občutili vse grozote, ki jih je prinesla Hitlerjeva zamisel o »novem redu«.
-
Letošnji rožnati oktober, mednarodni mesec ozaveščanja o raku dojk, bo zaznamovalo geslo Dotik pove največ, ki opozarja na pomen rednega mesečnega samopregledovanja in zgodnjega odkrivanja raka dojk.
Rak dojk je najpogostejša oblika raka pri ženskah, zbolijo pa lahko tudi moški. Po podatkih registra raka je v letu 2017 v Sloveniji zbolelo 1399 žensk in deset moških. Istega leta je za rakom dojk umrlo 433 žensk in dva moška.
Zgodnje odkrivanje rakavih bolezni je pomembno za uspešno in manj obremenjujoče zdravljenje, manj poznih posledic in zmanjševanje umrljivosti. V Europi Donni, slovenskem združenju za boj proti raku dojk, so ženske pozvali, naj se tudi med epidemijo odzivajo na presejalni program za raka dojk Dora in naj bodo pozorne na morebitne zdravstvene težave.
-
Česar človek ne razume, tega se boji.
Jean Edmond Cyrus Rostand
Povsem po naključju sem jo srečala. Gospo, ki pri osemdesetih ali malo čez dobro skriva svojo starost. Prepoznala me je in ogovorila: »Saj ste tista s televizije, kajne?« Tega sem sicer že vajena, čeprav marsikateri niti točno ne vedo, kaj delam, spomnijo pa se me s televizijskega zaslona. In takrat se običajno odprejo in pokomentirajo marsikaj. Tudi ona je začela in pogovor je bil dolg, vsekakor pa mi je dal misliti o tem tako usodnem in prelomnem času.
-
Naši sogovorniki razmišljajo o pomenu samooskrbe.
Tomaž Trefalt, univ. dipl. ekonomist, Polzela: »Slovenija je izjemno bogata s kakovostnimi vodnimi viri, žal se privatizacija le-teh deloma že dogaja. Če vodnih virov ne bodo zaščitili z ustrezno zakonodajo, je samooskrba nemogoča. Poskrbeti bi morali tudi, da kakovostne pitne vode ne uporabljajo v napačne namene. Torej je še veliko možnosti, da vodo kot enega poglavitnih virov življenja ohranimo trdno v svojih rokah.«
Janez Jarc, univ. dipl. inženir, Drenov Grič: »Zdaj nismo samooskrbni, lahko pa smo s čimprejšnjo izgradnjo drugega bloka nuklearke in verigo hidroelektrarn na Muri. Morali bi jo regulirati, da ne bi bila več pretočni kanal, ki so ga povzročile elektrarne na avstrijski strani. V njeno porečje bi se vrnilo življenje, dobro pa bi bilo tudi za kmetijstvo, saj bi se dvignila podtalnica. Za te projekte bi morali poiskati čim širše soglasje na podlagi utemeljenih strokovno pripravljenih dejstev.«
O predlogu zakona o dolgotrajni oskrbi
STARANJE V SLOVENIJI
V septembru je bil v javni razpravi predlog zakona o dolgotrajni oskrbi v Sloveniji. Njegove rešitve gradijo na dobrih izkušnjah evropskih držav, ki ustrezajo slovenskim razmeram. Kaj so kakovostne rešitve predloga in kaj bo treba dodelati? Poglejmo tri ključne.
Zadosten skupni delež BDP je pogoj za sodobno dolgotrajno oskrbo. Predlog zakona sestavlja vse finančne vire v skupno blagajno. Podobno kot zdravstveno zavarovanje se bo napajala z zavarovalniškim prispevkom delodajalcev, zaposlenih in upokojencev ter deloma iz proračuna tako kot pokojninska blagajna. Iz nje bo vsakemu zagotovljeno plačilo vseh predvidenih storitev dolgotrajne oskrbe in storitev za ohranjanje samostojnosti. Ocenjevalni kriteriji za upravičenost do njih so povzeti po nemških. Med njimi manjka psihosocialna pomoč, ki je odločilna pri demenci in za usmerjenost na človeški odnos pri oskrbovalnih in negovalnih storitvah.
Turistični bon bom porabila v naši občini
PISMO BRALCEV
Država mi je podarila 200 evrov, da jih porabim v turističnem objektu, pa naj bodo to planinska koča, turistična kmetija, toplice … Povsod pa velja turistični bon le za prenočitev z zajtrkom.
Pa se pojavi težava. Dan je dolg in samo zajtrk ne zadošča, treba je še kaj pomalicati, v času kosila bo zagotovo zakrulilo v želodcu, popoldanski čaj s piškotkom se bo tudi vsekakor prilegel, zvečer pa je tudi težko zaspati, če nič ne povečerjaš. Ob predpostavki, da bi našla toplice, kjer je cena prenočitve z zajtrkom 50 evrov, bi morala vzeti štiri prenočitve, da bi unovčila celoten turistični bon. Da bi se lahko počutila kot na dopustu, bi morala s sabo imeti vsaj še svojih 200 evrov za druge obroke in še kakšno osvežilno pijačo ali kavico. Ne smem pa pozabiti, da avtobusni prevoz tudi stane, enako je z bencinom, če bi se peljala s svojim avtomobilom.