Pri virusnih obolenjih, kot sta na primer gripa in prehlad, pa tudi nova koronavirusna bolezen, za katera nimamo zdravila, se moramo za uspešno in čim krajše prebolevanje bolezni zanesti na svoj imunski sistem. Kako močno in za kako dolgo nas bo virus položil v posteljo, je odvisno od mnogo dejavnikov, pa tudi od tega, v kako dobrem stanju je naš imunski sistem. Koristne in verodostojne  informacije za ustrezno prehrano najdemo na portalu www.prehrana.si.

Imunski sistem oziroma obrambni sistem našega telesa je zapleten mehanizem, ki nas brani pred škodljivimi organizmi (bakterijami, virusi, glivicami, paraziti), ki bi utegnili povzročiti različna bolezenska stanja. Celice našega imunskega sistema so ves čas na delu in iščejo morebitne  vsiljivce, ki jih nato uničijo. Naša imunska odpornost je odvisna od t.i. prirojene in od pridobljene imunosti.  Pridobljeni imunosti se lahko zahvalimo, da proti nekaterim prebolelim virusom ostanemo odporni vse življenje.

“A poznaš tisti občutek, ko nekomu polepšaš dan, čeprav se ti na prvi pogled zdi, da nisi naredil nič? Tisti občutek zadovoljstva, sreče in pristnosti, ko nekomu podariš toplo besedo, nasmeh, ko z nekom deliš svoje znanje in ko si odtrgaš košček časa v svojem navidezno še tako natrpanem urniku, da ga nameniš človeku kateremu ne prisluhne nihče … ko z nekom preprosto širiš obzorja … tako, čisto nevsiljivo… ko se spletajo vezi, v svojem bistvu tako krhke, a tako dragocene… Zato sem prostovoljka.

V kampanji Biti prostovoljec pomeni biti junak Slovenska filantropija, nosilka Slovenske mreže prostovoljskih organizacij vabi srčne ljudi vseh starosti, da se jim pridružite.  Da pa bi dobro in z zadovoljstvom opravljali prostovoljsko delo, si najprej odgovorite na naslednja vprašanja: 

Pomanjkanje železa v krvi lahko zelo vpliva na kakovost življenja, zdravje in dobro počutje, pa tudi na odpornost, ki je v boju z epidemijo posebej pomembna. Ozaveščanju o skrbi za zadostno količino železa v krvi je namenjen današnji mednarodni dan pomanjkanja železa v krvi.

Železo ima ključno vlogo pri tvorjenju rdečih krvnih celic, delovanju srca in skeletnih mišic, odzivu na okužbe, ohranjanju energije in normalnemu delovanju možganov. Ustrezna raven železa v krvi je posebej pomembna tudi, ko se ženska odloča za zanositev, tekom nosečnosti in po porodu.

 Štiri podjetnice iz Zgornje Savinjske doline, ki imajo spletne trgovine so združile moči v akciji, ki so jo poimenovale Dobrodelni petek. S sloganom: 'Tvoj nakup ti danes ne prinese popusta, bo pa zato narisal nasmeh na mnoga usta.' podarjajo v dobrodelne namene celoten izkupiček nakupov, ki bodo v njihovih  spletnih trgovinah opravljeni ta petek, 27. novembra 2020.

Pobudnice: Meta Miklavc (Otroški kotiček), Sanja Golob (Hram narave), Irena Jurjevec (Papina) in Anja Završnik (Eko Brlog) želijo tako obeležiti Dan brez nakupov (Buy Nothing Day), ki je dan protesta proti prekomernemu potrošništvu in odgovor  na t.i. črni petek.  Tradicija zadnjega petka v novembru, ki predstavlja prvi dan množičnega predbožičnega nakupovanja, se je namreč  iz ZDA razširila tudi k nam. Marsikatera trgovina močno zniža svoje cene in spodbuja k množičnemu zapravljanju. Dan brez nakupov pa opozarja na odgovorno uporabo stvari in ljudi spodbuja k trajnostnim navadam - kupi manj in samo tisto, kar res potrebuješ. To je vsekakor praksa, ki je vredna podpore.

Z literarnim večerom se bo drevi začel 36. Slovenski knjižni sejem (SKS), ki bo tokrat potekal v spletni obliki. Poleg sejemskega dela, na katerem se predstavlja 97 založb, bodo ponudili več kot 100 spletnih dogodkov. Virtualni knjižni sejem bo odprt do 29. novembra 2020. 

 Sejem bo ob 18. uri uvedel literarni večer z literati Barbaro Korun, Borutom Gombačem, Markom Levačićem in Nušo Ilovar, otvoritveni nagovor pa bo imel pesnik Niko Grafenauer, ki mu bodo ob 80. rojstnem dnevu dan pozneje pripravili še posebno prireditev.

  Tretjo soboto v novembru po svetu obeležujejo mednarodni dan solidarnosti z družinami, ki so izgubile bližnjega zaradi samomora. Tokrat poteka pod sloganom Novo upanje: socialna bližina kljub fizični razdalji. 

Pri nas je lani samomor prizadel 394 družin, to pa pomeni veliko več posameznikov, ki ob taki smrti občutijo hude posledice. Ocenjujejo namreč, da vsak umrli v bolečini in hudi stiski zapusti šest ljudi: može, žene, mame, očete, brate, sestre … Vsaka družina in vsak posameznik se z izgubo bližnjega zaradi samomora sooča po svoje. Vsi pa potrebujejo občutek bližine, sprejetosti in povezanosti, občutek, da niso sami in nekoga, ki mu lahko izpovedo svoje stiske. 

Tudi če imate navado zajtrkovati kaj drugega, si danes le privoščite kruh z maslom in medom, mleko ter jabolko. To je tradicionalni slovenski zajtrk, ki bi ga dobili otroci v vrtcih in šolah, če ne bi potekalo šolanje na daljavo. Obeležujemo namreč dan slovenske hrane, namenjen ozaveščanju o pomenu lokalno pridelane hrane in podpori domačim pridelovalcem.

Kot so spomnili na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, je to priložnost, da podpremo slovenske pridelovalce in predelovalce hrane, da posežemo po lokalno pridelani hrani, podpremo prizadevanja za ohranjanje čistega in zdravega okolja ter ohranjanje podeželja, obenem pa je tudi priložnost za seznanjanje mladih s postopki pridelave in predelave hrane. Seveda pa je tudi priložnost za opozarjanje na zavržke hrane.

Socialno podjetje Simbioza je posameznikom s kakršnimikoli težavami pri uporabi informacijske tehnologije vsak delovni dan med 9. in 15. uro na voljo za brezplačno individualno pomoč, in sicer preko telefona (040 778 475) ali elektronske pošte (lab@simbioza.eu).

Poleg tega kljub epidemiji organizirajo brezplačne skupinske tečaje uporabe računalnikov in telefonov. Kot je povedala vodja projektov Brigita Dane, so tečaji posebej prilagojeni predhodnemu znanju večinoma starejših učencev in njihovim zmožnostim. "Nove učence sprejemamo vsak mesec," je še dodala. Poučna druženja sicer trenutno zaradi razmer potekajo na daljavo, a so se pri Simbiozi potrudili, da so navodila za dostop do predavanj in vaj zelo razumljiva. Sicer pa sta na tečajih trenutno bolj v ospredju druženje in pogovor.

 V zadnjem desetletju se je v Sloveniji močno izboljšalo stanje na področju dostopnosti do stranišč, so ob današnjem svetovnem dnevu stranišč zapisali v Statističnem uradu. Obeležujejo ga po vsem svetu, da bi povečali ozaveščenost in pripravljenost lokalnih skupnosti za boljše sanitarne pogoje.

Glede na zadnji popis prebivalstva in stanovanj leta 2018 je bilo brez notranjega stranišča pri nas še skoraj 20.000  naseljenih stanovanj (2,9 odstotka), v njih je živelo 49.300 (2,5 odstotka) prebivalcev, največ v Prekmurju, najmanj pa na Gorenjskem. Večina teh stanovanj je bilo izven mest, pretežno je šlo za stare stavbe, grajene pred letom 1945. Za primerjavo: leta 1991 bilo brez notranjih stranišč osem odstotkov stanovanj, deset let prej pa 26 odstotkov.

 Vsako tretjo sredo v novembru, letos je to 18. november, obeležujemo svetovni dan kronične obstruktivne pljučne bolezni (KOPB). Ta je trenutno tretji najpogostejši vzrok smrti na svetu, čeprav jo je mogoče preprečiti in ustrezno zdraviti.

Za bolezen so značilni kratka sapa, kronični kašelj ter povečano nastajanje sluzi. Kajenje je daleč najpogostejši vzrok obolevanja. Redkeje nastane zaradi vdihavanja dima, ki nastane pri kurjenju, onesnaženega zraka, prahu ali kemikalij, lahko pa vse to pripelje do nenadnega poslabšanja bolezni. Pri KOPB se vnamejo dihalne poti, kar se kaže s stalnim kašljem in izmečkom (kronični bronhitis). Sčasoma pride tudi do okvare pljučnih mešičkov, ki propadajo in vodijo v prenapihnjenost pljuč (emfizem). Spremembe na pljučih so trajne, iz vnetih bronhijev se izločajo določene snovi, ki prek krvi preidejo v telesna tkiva in sprožijo propadanje mišic.