Brez muje se še čevelj ne obuje
Redki so trenutki, ko smo vsi ponosni člani naše skupnosti. Prepogosto nas obremenjujejo delitve, za katere smo že zdavnaj menili, da so presežene. V resnici se zdi, kot da del politike kar naprej išče razloge, da bi nas kot skupnost sprl in bi tako razdeljenim lažje vladal.
Pa vendar smo dosegli veliko, med drugim imamo svojo državo, smo enakopravni člani Evropske unije in v okviru te skupnosti lahko dosežemo veliko več, kot bi, če bi ostali zunaj nje. Ta skupnost je zasnovana na boju proti fašizmu in nacizmu in Slovenci smo na svoji koži občutili vse grozote, ki jih je prinesla Hitlerjeva zamisel o »novem redu«.
-
.jpg)
Letošnji rožnati oktober, mednarodni mesec ozaveščanja o raku dojk, bo zaznamovalo geslo Dotik pove največ, ki opozarja na pomen rednega mesečnega samopregledovanja in zgodnjega odkrivanja raka dojk.
Rak dojk je najpogostejša oblika raka pri ženskah, zbolijo pa lahko tudi moški. Po podatkih registra raka je v letu 2017 v Sloveniji zbolelo 1399 žensk in deset moških. Istega leta je za rakom dojk umrlo 433 žensk in dva moška.
Zgodnje odkrivanje rakavih bolezni je pomembno za uspešno in manj obremenjujoče zdravljenje, manj poznih posledic in zmanjševanje umrljivosti. V Europi Donni, slovenskem združenju za boj proti raku dojk, so ženske pozvali, naj se tudi med epidemijo odzivajo na presejalni program za raka dojk Dora in naj bodo pozorne na morebitne zdravstvene težave.
-
Česar človek ne razume, tega se boji.
Jean Edmond Cyrus Rostand
Povsem po naključju sem jo srečala. Gospo, ki pri osemdesetih ali malo čez dobro skriva svojo starost. Prepoznala me je in ogovorila: »Saj ste tista s televizije, kajne?« Tega sem sicer že vajena, čeprav marsikateri niti točno ne vedo, kaj delam, spomnijo pa se me s televizijskega zaslona. In takrat se običajno odprejo in pokomentirajo marsikaj. Tudi ona je začela in pogovor je bil dolg, vsekakor pa mi je dal misliti o tem tako usodnem in prelomnem času.
-
Naši sogovorniki razmišljajo o pomenu samooskrbe.
Tomaž Trefalt, univ. dipl. ekonomist, Polzela: »Slovenija je izjemno bogata s kakovostnimi vodnimi viri, žal se privatizacija le-teh deloma že dogaja. Če vodnih virov ne bodo zaščitili z ustrezno zakonodajo, je samooskrba nemogoča. Poskrbeti bi morali tudi, da kakovostne pitne vode ne uporabljajo v napačne namene. Torej je še veliko možnosti, da vodo kot enega poglavitnih virov življenja ohranimo trdno v svojih rokah.«
Janez Jarc, univ. dipl. inženir, Drenov Grič: »Zdaj nismo samooskrbni, lahko pa smo s čimprejšnjo izgradnjo drugega bloka nuklearke in verigo hidroelektrarn na Muri. Morali bi jo regulirati, da ne bi bila več pretočni kanal, ki so ga povzročile elektrarne na avstrijski strani. V njeno porečje bi se vrnilo življenje, dobro pa bi bilo tudi za kmetijstvo, saj bi se dvignila podtalnica. Za te projekte bi morali poiskati čim širše soglasje na podlagi utemeljenih strokovno pripravljenih dejstev.«
O predlogu zakona o dolgotrajni oskrbi
STARANJE V SLOVENIJI
V septembru je bil v javni razpravi predlog zakona o dolgotrajni oskrbi v Sloveniji. Njegove rešitve gradijo na dobrih izkušnjah evropskih držav, ki ustrezajo slovenskim razmeram. Kaj so kakovostne rešitve predloga in kaj bo treba dodelati? Poglejmo tri ključne.
Zadosten skupni delež BDP je pogoj za sodobno dolgotrajno oskrbo. Predlog zakona sestavlja vse finančne vire v skupno blagajno. Podobno kot zdravstveno zavarovanje se bo napajala z zavarovalniškim prispevkom delodajalcev, zaposlenih in upokojencev ter deloma iz proračuna tako kot pokojninska blagajna. Iz nje bo vsakemu zagotovljeno plačilo vseh predvidenih storitev dolgotrajne oskrbe in storitev za ohranjanje samostojnosti. Ocenjevalni kriteriji za upravičenost do njih so povzeti po nemških. Med njimi manjka psihosocialna pomoč, ki je odločilna pri demenci in za usmerjenost na človeški odnos pri oskrbovalnih in negovalnih storitvah.
Turistični bon bom porabila v naši občini
PISMO BRALCEV
Država mi je podarila 200 evrov, da jih porabim v turističnem objektu, pa naj bodo to planinska koča, turistična kmetija, toplice … Povsod pa velja turistični bon le za prenočitev z zajtrkom.
Pa se pojavi težava. Dan je dolg in samo zajtrk ne zadošča, treba je še kaj pomalicati, v času kosila bo zagotovo zakrulilo v želodcu, popoldanski čaj s piškotkom se bo tudi vsekakor prilegel, zvečer pa je tudi težko zaspati, če nič ne povečerjaš. Ob predpostavki, da bi našla toplice, kjer je cena prenočitve z zajtrkom 50 evrov, bi morala vzeti štiri prenočitve, da bi unovčila celoten turistični bon. Da bi se lahko počutila kot na dopustu, bi morala s sabo imeti vsaj še svojih 200 evrov za druge obroke in še kakšno osvežilno pijačo ali kavico. Ne smem pa pozabiti, da avtobusni prevoz tudi stane, enako je z bencinom, če bi se peljala s svojim avtomobilom.
Vse več starejših se ima za dokaj zdrave
Starostna meja, kdaj je kdo star, ni jasno določena. V Sloveniji se običajno šteje za prelomnico dopolnjeno 65. leto starosti. Po podatkih statističnega urada RS je bilo 1. januarja 2020 med prebivalci takih, ki so bili stari 65 ali več let, 424.000 ali 20 odstotkov (pred desetimi leti jih je bilo 17 odstotkov, čez deset let naj bi jih bilo 24 odstotkov).
Letošnji mednarodni dan starejših, 1. oktober, je posvečen zdravju starejših. V luči pandemije covida-19 je glavna tema tega dne: Ali se zaradi pandemije kaj drugače spopadamo z vprašanjem starosti in staranja. Na statističnem uradu so strnili nekaj podatkov, ki so jih dobili iz anket, narejenih v zadnjih treh letih.
Starejši v neenakopravnem položaju
Ob mednarodnem dnevu starejših (1. oktober) Sindikat upokojencev Slovenije ugotavlja, da pristojni v državi že več desetletij probleme, ki tarejo starejše pometajo pod preprogo – kar se je še izraziteje pokazalo z novim koronavirusom.
Še vedno nimamo sistemsko urejene dolgotrajne oskrbe, zdravstveni sistem ni prilagojen potrebam starejših in invalidov, veliko starejših živi v revščini ter v neprimernih bivalnih pogojih, da o pomanjkanju prostih mest v domovih za starejše niti ne govorimo. V sindikatu upokojencev zato od vlade zahtevajo takojšnje ukrepe in sicer, da prične z aktivnostmi za pridobitev novih kadrov za potrebe dolgotrajne oskrb, da poskrbi za ureditev delovnih pogojev in nagrajevanja. Prav tako zahtevajo, naj vlada skupaj z lokalnimi skupnostmi pregleda možnosti za organiziranje negovalnih bolnišnic, začne reorganizacijo pomoči na domu (ki mora biti dostopna vsem in cenovno sprejemljiva), ter začne urejevati pogoje za ureditev bivalnih pogojev starejših in invalidov - po zgledu EKO sklada oblikuje sklad za subvencioniranje vgradnje dvigal v več etažne stavbe in prilagoditev stanovanj.
-
Ob Evropskem dnevu opazovanja ptic 2020 bodo po vsem svetu 3. in 4. oktobra pripravili številne dogodke. Njihov namen je ljudem približati svet ptic in jih osveščati o potrebah ptic selivk na postajališčih vzdolž selitvenih poti in prezimovališčih ob Mediteranu in v Afriki. Ker se ravno v tem času milijoni ptic selijo s severnih krajev v toplejše, s hrano bogate kraje, je to edinstvena priložnost za opazovanje tistih, ki se pri nas ustavijo in počivajo med naporno selitvijo.
Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) vabi vse ljubitelje ptic, da se jim pridružijo na katerem od dogodkov, ki jih bodo pripravili v nedeljo, 4. oktobra:
Posvet s farmacevtom - na daljavo
.jpg)
Lekarna Ljubljana je predstavila koristno storitev za uporabnike: posvet z magistrom farmacije na daljavo oziroma prek videokonference. Tako lahko dobijo strokoven in pravočasen nasvet tudi tisti, ki ne morejo ali zaradi strahu pred okužbo ne želijo v lekarno, tisti, ki zaradi zdravstvenih razlogov ne morejo zapustiti svojega doma, pa tudi popotniki in ljudje, ki živijo na odmaknjenih območjih.
Prijava na telefarmacevtsko svetovanje je hitra in enostavna. Na spletni strani www.lekarnaljubljana.si se uporabnik registrira s pomočjo pogovornega robota Žive. Po prijavi bo prejel povezavo do telekonferenčnega klica, ki bo potekal prek aplikacije Microsoft Teams in bo brezplačen. Na prenosnih in namiznih računalnikih pa bo pacient klic lahko sprejel tudi v brskalniku.
