Praznovanje kulturnega praznika v digitalnem okolju
Prešernov dan, 8. februar, bo letos potekal na drugačen način, večinoma na spletu, pa tudi po radiu in televiziji.
Recital Prešernove poezije, ki ga pred njegovim spomenikom v Ljubljani, pa tudi v drugih krajih, že 35 let pripravlja Združenje dramskih umetnikov Slovenije, bo potekal le v radijskem studiu. Začel se bo ob 12. uri in zaključil ob 13.30, dramskim igralkam in igralcem lahko prisluhnete v neposrednem prenosu na 3. programu nacionalnega radia - program Ars, poezija pa bo prek ozvočenja odmevala tudi v mestnih središčih Ljubljane, Kopra, Celja in Maribora. Kot so sporočili iz združenja, se jim bo pridružil violončelist Gregor Fele, član simfoničnega orkestra RTV Slovenija, poskrbeli pa bodo tudi za video prenos na spletnih straneh.
Koronavirus ni zamajal pokojninske blagajne
Tudi lani, ko je na celotno družbeno življenje zelo vplivala epidemija koronavirusa, je pokojninska blagajna zaključila poslovanje z izravnanimi dohodki in odhodki. Na pomoč je priskočila država, ki je poskrbela za prispevke zaposlenih in zagotovila tudi izplačilo solidarnostnega dodatka za upokojence z najnižjimi pokojninami. O tem, kako se je zavod v teh nenavadnih razmerah organiziral, poskrbel za redno izplačevanje pokojnin in izdajo odločb, ter o drugih aktualnih pokojninskih temah smo se pogovarjali z generalnim direktorjem Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije Marijanom Papežem.
Brez cepljenja se epidemije ne bomo rešili
V srednjem veku so ljudje v povprečju dočakali le tri desetletja. Še Ivan Cankar, ki je živel v začetku dvajsetega stoletja, je pisal o štiridesetletnih starcih in starkah, kar ni čudno, saj je bila tedaj povprečna življenjska doba le petdeset let. Danes pa lahko v razvitem svetu, torej tudi v Sloveniji, pričakujemo, da bomo v povprečju doživeli 85 let in več. In kaj je najbolj prispevalo k naši dolgoživosti? Predvsem antibiotiki in cepiva. Zato ne razmišljajte o tem, ali bi se ali se ne bi cepili proti koronavirusni bolezni.
-
Ali se spomnite znamenitih misli Martina Luthra Kinga ml., ko je spregovoril o posebnem smetarju, ki je ceste pometal tako, kot bi Beethoven skladal in Michelangelo slikal?
Poklice namreč ljudje opravljamo zelo različno. Eni z zanosom, drugi z odporom.
Na mobitelu, potem ko sem ga imela iz posebnih razlogov vsaj uro ali dve »na tišini«, sem zagledala neznano stacionarno telefonsko številko. Takoj sem klic vrnila, a nihče se ni oglasil. Preverjala sem in ugotovila, da so me klicali iz naše največje bolnišnice.
-
ANKETA
Kako ohranjamo stike med epidemijo covida-19?
Dušanka Verce, stanovalka DSO Fužine, Ljubljana: »V času, ko je naš dom zaprt, smo omejeni na svoje sobe, vendar nimam občutka, da sem v zaporu. Vsako jutro sem po Skypu v stiku s svojo sestro, s prijateljicami in prijatelji sem povezana po telefonu, elektronski pošti in Facebooku. Čas si zapolnim z drobnimi deli pri izdelavi punčk in priložnostnih voščilnic, sprostim se z gledanjem televizije. Skoraj vsak dan me obišče delovni terapevt, ob lepem vremenu pa grem na sprehod v park.«
Gre za človeka, ki potrebuje pomoč
DOLGOTRAJNA OSKRBA
Slovenska vlada pripravlja zakon o dolgotrajni oskrbi in parlament ga bo, upajmo, v letu 2021 končno sprejel. Ali bo ta sistem dober, je najbolj odvisno od položaja dveh stebrov, ki ga nosita – to so oskrbovanci in oskrbovalci. Zakon je dober, kolikor odgovarja na potrebe, zmožnosti in hotenje ljudi v oskrbi in ljudi, ki jih oskrbujejo. Med enimi in med drugimi se vsakdo prej ali slej znajde.
Oskrba je humana, če sta njeno izhodišče in cilj človek, ki potrebuje pomoč, to je oskrbovanec kot posameznik. V industrijskem obdobju se je v družbi razširil miselni virus, ki preprečuje uresničevanje te vizije. Ko politik ali vodja oskrbovalne ustanove govori o oskrbi po meri človeka, misli sicer resno, v drobnem tisku pa je dodano: glede na finance in normative. Obvelja drobni tisk – to je serijska institucionaliziranost dolgotrajne oskrbe izpred pol stoletja. Stroka in evropska politika sta jo prepoznali kot usodno razvojno oviro.
-
Dvajsetletnica »skladišča znanja«
Največja spletna enciklopedija Wikipedia je januarja praznovala 20. obletnico. Ustanovil jo je ameriško-britanski podjetnik Jimmy Wales. V dveh mesecih so ustvarili nemško in švedsko različico, sledile so druge, med njimi že februarja 2002 tudi slovenska.
Wikipedia je sedma najbolj obiskana spletna stran na svetu, na kateri je kar 55 milijonov člankov, ki jih prispevajo prostovoljci, tako strokovnjaki kot laiki. Dostopna je že v 309 jezikovnih različicah, ki so neodvisne, članki so oblikovani samostojno in niso le prevodi. Kritiki pa dodajajo, da vsebuje premalo informacij o ženskih temah in državah v razvoju.
-
Za slovenske zmage
Morda so mnogi ljudje mnenja, da je pozornost, ki jo je pritegnila zamenjava na mestu predsednika ZDA, pretirana, vendarle velja spomniti, da se s to spremembo lahko veliko spremeni, in to ne samo v Ameriki, ampak tudi drugje po svetu. V Ameriki se je Joe Biden najprej lotil ukrepov, ki naj bi omejili širjenje pandemije, in napovedal množično cepljenje, obvezno nošenje mask v zaprtih prostorih in ohranjanje varnostne razdalje. Pri tem je pomembno, da novi ameriški predsednik zahteva, da je cepivo dostopno vsem, torej tudi tistim, ki zaradi pomanjkanja ne zmorejo plačati zdravstvenega zavarovanja. Biden je tudi preklical Trumpovo odločitev o izstopu ZDA iz Svetovne zdravstvene organizacije ter uvedel ponovno spoštovanje sklepov svetovne podnebne konference, na kateri se je svetovna skupnost (tudi ZDA) zavezala zmanjšati izpuste toplogrednih plinov in tako vsaj omiliti posledice podnebnih sprememb.
-
Kako doživljam epidemijo covida-19
Moje življenje v času covida-19 se je kot mnogim ljudem spremenilo na slabše. Pred njim sem živela svobodno. Šla sem lahko kamor koli in kadar koli. Še sreča, da sem tako lahko živela vse svoje dolgo življenje. Celo na številna potovanja po širnem svetu sem lahko šla. Bilo je res zanimivo in prijetno. Večkrat sem komu rekla, kako srečna generacija smo, nobene prave vojne, imamo mir, svobodo … Zdaj pa je prišel covid – kot sodobna vojna.
Pred tem je bilo življenje res lepo. Šele zdaj to vem. Družili smo se, se na cesti pozdravljali, klepetali, kakor nas je bila volja. Zdaj bežimo stran. Praznovanja so komaj še vredna tega imena. Rojstne dneve praznujemo le v ožjem družinskem krogu, vsaj 1,5 metra narazen, v svojem mehurčku. Edini stik s svetom so računalniki, telefoni, televizorji … Teh novosti se starejši nismo učili. Zdaj to še kar obvladam, a je bilo za to potrebno veliko truda in volje. Veliko je žalostnih zgodb. Včasih se sprašujem, zakaj mediji večkrat na dan poročajo večinoma le o slabih novicah, npr. številu umrlih, zakaj na televiziji predvajajo večinoma žalostne zgodbe, zakaj ni več razvedrilnih oddaj. Da bi vsaj malo pozabili na tegobe in se tudi kdaj nasmejali. Smeh je pol zdravja.
Ob epidemiji covida-19 ne pozabimo na epidemijo raka
Ob svetovnem dnevu boja proti raku, ki ga obeležujemo danes, onkologi svarijo, da obravnava bolnikov z rakom med epidemijo covida-19 nikakor ne sme zastati, saj bi to lahko pomenilo večjo škodo na zdravju ljudi, kot jo povzroča okužba z novim koronavirusom. Število bolnikov z rakom se iz leta v leto namreč veča, predvsem zaradi hitrega staranja prebivalstva.
Po navedbah Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) v Sloveniji za rakom letno zboli okrog 15.000 ljudi, več kot šest tisoč jih zaradi raka umre. Pri moških je rak vodilni vzrok smrti, pri ženskah je na drugem mestu. Najpogostejši raki pri nas (kože, debelega črevesa in danke, pljuč, pa tudi dojke in prostate) so povezani z nezdravim življenjskim slogom, čezmernim sončenjem, nepravilno prehrano, kajenjem in čezmernim pitjem alkoholnih pijač. Tretjino rakavih obolenj bi po mnenju strokovnjakov lahko preprečili z zdravim prehranjevanjem, redno telesno aktivnostjo, vzdrževanjem primerne telesne teže ter udeležbo v presejalnih programih.
