Pri 83. letih je Savojec Claude Jaccoux verjetno najstarejši gorski vodnik na svetu, vsekakor je v Franciji postal legenda že pred desetimi leti. Francoski športni časopis L'Equipe je objavil čudovit portret moža, ki je kljub visokim letom za to delo še vedno aktiven. Kot otrok je s starši hodil vsako poletje k babici v Servoz blizu Chamonixa, tam se je rodila njegova strast do gora in tako je pri 14 letih prvič preplezal do vrha Mont Blanca. 

Visokogorski vodnik je postal pred 56 leti. Claude pravi, da je pri 78. letih prvič začutil, da je star. Morda je to res pozno, visokogorski vodniki namreč nehajo opravljati to delo nekako pri 60. letih, vendar Claude prej ni čutil nobenih fizičnih težav. Pri 78 letih pa je postajal zelo hitro utrujen, telo se mu je nekako zmehčalo. Vzponi, ki jih je prej opravljal mimogrede, so postali zanj skoraj pretežki, tako da je svoje vzpone krajšal in vsakokrat, ko je z muko dosegel cilj, si je rekel, prišel sem na vrh, ampak sem nazaj ne bom več prišel. Kljub vsemu Claude še vedno opravlja svoje delo, njegov moto pa je: manj visoko, manj daleč in manj naporno.

Letos praznujemo kar nekaj literarnih obletnic, in sicer mineva 100 let od izida prve slovenske slikanice Martin Krpan Frana Levstika in 150 let od rojstva slovenskega pisatelja Frana Milčinskega. Poleg tega se je  pred 200 leti rodila angleška pisateljica Jane Austen, Martin Luther pa je pred dolgimi petsto leti pribil svojih 95 tez na vrata cerkve v Wittembergu, zato je leto 2017 proglašeno za evropsko leto reformacije. Vsi ti dogodki bodo zagotovo zaznamovani na 22. Slovenskih dnevih knjige.

Dnevi knjige bodo potekali od 19. do 23. aprila v Ljubljani in partnerskih mestih (Celje, Dol pri Hrastniku, Kranj, Krško, Koper, Lenart,  Maribor, Novo mesto, Ormož, Slovenske Konjice ), v organizaciji  Društva slovenskih pisateljev. Slavnostnega odprtja jutri ob 12. uri v atriju Mestne hiše v Ljubljani naj bi se udeležil tudi predsednik republike Borut Pahor. Na Stritarjevi ulici bodo vsak dan od 10. do 19. ure (v soboto do 16. ure) stojnice z bogato bero knjig po znižanih cenah. Na Mestnem trgu bodo dogodki na temo Jaz te pišem, knjiga, kdo te bere?, ki v ospredje postavlja razmerje med avtorjem in bralcem. Pesniki in pisatelji se bodo podali tudi med bralce v knjižnice, pogovori z njimi bodo potekali v Trubarjevi hiši literature, v knjigarni Konzorcij,  na Vodnikovi domačiji m celo v lokalih (Pritličje, Sombrero bar na Fužinah …)

 Tradicionalno spomladansko razstavo tulipanov in drugega cvetja v Arboretumu Volčji Potok odpirajo že ta konec tedna. V Arboretumi sicer že 26 let vsako sezono posadijo za vsakega Slovenca en tulipan.

Na kar šestih hektarjih se razprostirajo polja tulipanov, nekateri svoje barve še sramežljivo skrivajo, drugi so že v polnem razcvetu. Letos so z novo tehniko posadili 350 različnih sort tulipanov na visokih gredah ob pristavi in ob novi poti v rozarij. Ogledate si jih lahko med zelenjem travnikov, v gozdu ali z višine, saj so v drevoredu postavili  50 metrov dolgo konstrukcijo.

 Pred dnevi smo vas na naši spletni strani povabili k sodelovanju na prvem velikem Festivalu velikonočne slovenske potice 2017, ki so ga pripravile Terme Krka. Novica je imela naslov »Je najboljša prav vaša potica?« No, izkazalo se je, da je najboljša prav »naša« potica. Spekla jo je namreč odgovorna urednica Vzajemnosti Jožica Dorniž.

Strokovna komisija, ki so jo sestavljali, prof. dr. Janez Bogataj, etnolog in avtor knjige Potice iz Slovenije, mag. Marlena Skvarča, mednarodno priznana senzorična ocenjevalka živil in nekdanja profesorica na ljubljanski Biotehniški fakulteti ter Dejan Pavlič, chef de cuisine na Gradu Otočec, je imela težko nalogo. Izmed 56 potic je le izbrala štiri, ki so še posebej izstopale. Poleg Jožice Dorniž iz Novega mesta, ki je prejela zlato priznanje, je Jožica Peršoh iz Hajdine dobila srebrno priznanje za orehovo potico iz kar petih zvitkov,  ...

 Po svetovnih prestolnicah se urbano čebelarjenje razvija že 25 let, pri nas pa šele zadnja leta postaja vse bolj priljubljeno. Čebelji panji  stojijo denimo v parku Tivoli, kjer bi jih še pričakovali - a tudi na strehah Cankarjevega doma, Centra kulture Španski borci, hotela Park, ob Vodnem mestu Atlantis sredi nakupovalnega središča BTC, v Botaničnem vrtu pa bodo kmalu postavili učni urbani čebelnjak.  

Poznavalci pravijo, da se čebele v mestih bolje počutijo, dlje živijo in so bolj zdrave kot denimo na podeželju. V mestih imajo namreč bolj raznoliko pašo, zato je med zelo kakovosten in različnih okusov. Je tudi manj nevarnosti, da bi čebele  prišle v stik s pesticidi in podobnimi strupi. Smog jih ne moti preveč, v času visoke kurilne sezone (od novembra do marca) pa se zadržujejo v panjih. 

Avstrija slovi po številnih jezerih, samo na Koroškem jih je menda čez 200. Največja izmed njih smo se na sončno aprilsko soboto odpravili raziskovati bralci Vzajemnosti. Kar za dva avtobusa se nas je nabralo in res smo videli veliko vode, a še mnogo drugega. Kompasovi vodnici Majda in Lili pa sta poskrbeli zato, da smo tudi izvedeli veliko zanimivega.

Največje in najbolj mondeno Vrbsko jezero (Wörthersee) nas je od postanka v Vrbi spremljalo vse do Celovca. Tu nas je pričakal upokojeni profesor Jože Wakounig, nekdanji predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev in Zbora narodnih predstavnikov in nas popeljal po mestnih znamenitostih, ki so kakorkoli povezane s Slovenijo in Slovenci. Na stopnicah pred Mestnim gledališčem je nastala skupinska fotografija izletnikov.

Po sklepu vlade bodo že letos dobili letni dodatek oziroma regres vsi upokojenci. Prejeli ga bodo skupaj z julijsko pokojnino.

 Po besedah finančne ministrice Mateje Vraničar Erman bo za izplačilo letnega dodatka predvidoma porabljenih okrog 127 milijonov evrov. Zaradi odločitve, da ga prejmejo vsi prejemniki pokojnin, bo potrebnih dodatnih  21 milijonov evrov. Sredstva bo po njenih besedah zagotovila pokojninska blagajna. Število novih upokojencev v letošnjem letu in konec lanskega leta je namreč nižje od pričakovanega in bo tako lahko pokojninska blagajna pokrila tudi ta dodaten odhodek.

Parkinsonova bolezen, s katero se v Sloveniji spopada  več kot 7.000 ljudu, se kaže v številnih simptomih. Eden izmed motoričnih je tudi zamrznjenje ali izklop. Bolnik na primer lahko hodi naravnost, ko se naenkrat ena noga trdno »prilepi« na tla in se nekaj časa enostavno ne more premakniti. To je zelo neprijeten pojav, ki se  pogosto zgodi med vrati, med prečkanjem ceste in med obračanjem. Na ta način hitro pride do padca in poškodb. Mimoidoči običajno tega pojava ne poznajo, zato ga ne povezujejo z boleznijo, bolniki pa so zaradi njihovih reakcij prizadeti.

Odkar obstaja človeštvo, verjetno obstaja vprašanje, kako dočakati visoko starost. Znanstveniki po vsem svetu se ukvarjajo z dolgotrajnimi in dragimi raziskavami, da bi našli ključ do dolgoživosti in se znali spopasti z izzivi starajoče se družbe. Dejansko pa bi se morali usmeriti v proučevanje življenjskega sloga ljudi, ki so v visoki starosti ohranili svoje telesno, duševno in socialno zdravje, pravi dr. Blaž Podpečan, ki velja za odličnega poznavalca stoletnikov pri nas in v tujini. Kateri so dejavniki, ki poleg tehnološkega razvoja in napredka v medicini obetajo dolgo in predvsem vitalno življenje?

Od začetka leta se po slovenskih krajih odpirajo večgeneracijski centri, vseh bo kar 15. Pod okriljem ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in z večinskim sofinanciranjem iz evropskega socialnega sklada je namreč zaživel projekt, ki so si ga zamislili že nekaj let prej. Pravzaprav gre za razširjen in že uveljavljen primer dobre prakse. Delno ga financira država, v manjšem delu pa tudi lokalne skupnosti.

Večgeneracijski centri so organizirani po regijah, hkrati pa izvajalci v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi dosežejo tudi ljudi iz oddaljenejših krajev. Izvajalci so večinoma ljudske univerze ali podobne organizacije, med njimi sta tudi Slovenska filantropija iz Ljubljane in Ljudska univerza Kranj. Kaj je tu novega in v čem se večgeneracijski centri razlikujejo od že znanih medgeneracijskih?