Letošnje srečanje bralcev in prijateljev Vzajemnosti je bilo od 1. do 4. junija v Neumu. Nastanjeni smo bili v Grand hotelu Neum. V to hercegovsko mesto smo se iz cele Slovenije pripeljali z osmimi avtobusi in čeprav je bila pot dolga, smo na to hitro pozabili. Za to so poskrbeli domačini, ki so pripravili prijeten sprejem s pijačo dobrodošlice in glasbenim nastopom klape Sveti Ilija Metković. Znane dalmatinske pesmi smo peli skupaj z njimi. Pozdravil nas je tudi generalni direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije Marijan Papež, ki je bil z nami vse dni srečanja. Po večerji pa je sledil še nastop folklorne skupine Hrvaškega kulturno umetniškega društva Hutovo. Navdušila nas je njihova energija in ponos, medse so na konec povabili še nekaj udeležencev in se skupaj z njimi zasukali po odru. Z enim od folkloristov je zaplesala tudi njegova nekaj let stara hči. 

Kar 14 dni v tem mesecu, točneje od 8. do 21. junija, bodo dogajanje v glavnem mestu popestrile številne plesne, gledališke in glasbene prireditve, namenjene vsem generacijam. In to brezplačno. Čez dan bodo na Kongresnem trgu potekale zabavne prireditve in dogodki za otroke, zvečer pa bodo uživali ljubitelji visoke kulture.

Ker nosi Ljubljana tudi naziv Unescovo mesto literature, bodo udeleženci pred večernimi prireditvami prisluhnili literarnim utrinkom v izvedbi Andreja Rozmana - Roze. Veliko pozornosti bo namenjene legendarnemu pravljičnemu liku Muci copatarici, ki praznuje 60 let – od  lutkovnih predstav, srečanja z ilustratorko Ančko Gošnik Godec, do delavnic, razstave in rajanja z Muco copatarico. Med drugim se bodo na festivalu predstavila otroška folklorna skupina Vladimir iz Rusije, Lutkovno gledališče Ljubljana  pa bo izvedlo glasbeno predstavo Neli ni več, ki je namenjena otrokom, starejšim od 12 let. Na 9. festivalu Junij v Ljubljani se bo tudi odvilo finalno tekmovanje  in zaključek sezone šolske impro lige.

 Ministrstvo za zdravje in policija danes začenjata prvi del akcije 0,0 šofer, ki bo potekala vse do nedelje. V tem času bodo policisti preverjali vožnjo pod vplivom alkohola, prepovedanih drog in drugih psihoaktivnih snovi.

V času akcije bodo policisti izvajali tudi poostren nadzor nad spoštovanjem določb zakona o omejevanju porabe alkohola. Tako bodo preverjali, kje oziroma v katerih gostinskih lokalih so vozniki, nadzirani v poostrenem nadzoru, in udeleženci hujših prometnih nesreč, ki so jim izmerili višjo koncentracijo alkohola, uživali alkoholne pijače.

Vlada RS je potrdila predlog novele zakona o socialnem varstvu, ki predvideva reorganizacijo centrov za socialno delo. Ti bodo še naprej vstopna točka za vse pravice in za vse storitve socialnega varstva, z uvedbo informativne odločbe naj bi se poenostavili postopki za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Letne pravice bodo obravnavane avtomatsko in strankam ne bo treba vlagati vloge vsako leto. Predvsem pa naj bi bili socialni delavci spet bolj v stiku z ljudmi. 

 Predlog novele zakona o socialnem varstvu predvideva 16 območnih centrov, v vsakega bodo pripojeni centri za socialno delo na tistem območju. Znotraj območnega centra bo delovala skupna splošna služba, ki bo zajemala računovodstvo, administrativne naloge, pravno in kadrovsko službo, ustanovljena bo enota za odločanje o pravicah iz javnih sredstev, ki bo odločala o otroškem dodatku, znižanju plačila za programe vrtcev, državni štipendiji, dodatni subvenciji malice za učence in dijake in subvenciji kosila za učence.

 Vsem, ki radi in pogosto hodite v hribe bo zagotovo prišla knjižica Vozni redi v Alpah. Vsebuje 71 prog avtobusov, vlakov, žičnic in ladij po slovenskih Alpah in tudi preko meja, poleg tega pa še nabor kolesarskih izposojevalnic in taksi prevozov. 

V projektu Vozni redi v Alpah sodeluje 24 različnih partnerjev:  CIPRA Slovenija, Stalni sekretariat Alpske konvencije, Slovenska turistična organizacija, Planinska zveza Slovenije, Triglavski narodni park, Kärnten Bus, lokalne turistične organizacije Bled, Bohinj, Bovec, Idrija, Jesenice, Jezersko, Kamnik, Kranj, Kranjska Gora, Ljubljana, Luče, Maribor, Preddvor, Radovljica, Slovenj Gradec, Solčavsko, Sotočje in Tržič. S spodbujanjem uporabe javnega potniškega prometa sledijo ciljem trajnostne mobilnosti, s katero ustvarjajo pogoje za razvoj zelenega gospodarstva v gorskih območjih. Javni potniški promet je ključnega pomena za zeleni razvoj gorskih in drugih območij. Občine se povezujejo in uvajajo lokalne "hop on–hop off" avtobuse, ki tako domačinom kot turistom olajšajo mobilnost med občinami in znotraj njih. Na žalost pa marsikje še ni dobre povezave, denimo v Kamniško-Savinjskih Alpah.

Če smo še pred desetletji na vprašanje, koliko je družinskega nasilja, odgovarjali, da ga pri nas sploh ni, zdaj priznavamo, da ga je precej oziroma ga je precej več, kot ga odkrijemo, je bilo slišati na okrogli mizi, ki jo je pripravilo društvo Opuščeni program. Lotili so se teme, o kateri v javnosti skoraj ne govorimo – nasilja nad starejšimi moškimi. Izkazalo pa se je, da niti organizatorji niti sogovornice (družinska zdravnica, državna tožilka in sociologinja) ne poznajo nobenega tovrstnega primera.

Prvi mož največje upokojenske organizacije Janez Sušnik je dolgoletni član Društva upokojencev Šenčur. Pridružil se jim je takoj po upokojitvi leta 2007. Z izvolitvijo Antona Donka za predsednika Zveze društev upokojencev Slovenije (Zdus) je poleti 2015 postal eden izmed podpredsednikov. Po odstopu Donka zaradi zdravstvenih razlogov lani poleti je postal začasni predsednik, na decembrskem zboru članov pa je bil izvoljen za predsednika do konca mandata do leta 2019. Janez Sušnik ima izkušnje tudi iz politike, med letoma 2002 in 2007 je bil predsednik državnega sveta. Od leta 1997 pa do 2007 je bil član Slovenske ljudske stranke, zdaj ni v nobeni stranki. Čeprav je Zdus nepolitična organizacija, poudarja pomen sodelovanja z vsemi strankami, ki lahko prispevajo k izboljšanju življenja upokojencev. Predvsem pa se zaveda, da je moč upokojencev v združevanju in skupnem nastopu.

»Staranje je čudovit proces, v katerem postaneš tisto, kar bi moral vedno biti,« je nekoč, ne tako dolgo tega, rekel David Bowie. Tudi Maggie Kuhn je nekoč, ne tako dolgo tega, razkrila šest popolnoma zgrešenih mitov o starosti: da je bolezen, da so stari nespametni, da so aseksualni, da so neuporabni, da so nemočni in da so si vsi podobni.

Kdo je Maggie Kuhn? Kdor ne ve, to je ustanoviteljica militantnega gibanja, imenovanega Sivi panterji. Gibanja, ki se bojuje nenasilno že peto desetletje. Maggie Kuhn je ustanovila gibanje davnega leta 1970 skupaj s petimi kolegi, ko se jim je zgodila prisilna upokojitev in so poskušali najti nove poti, prek katerih bi opozorili na socialne težave, s katerimi so se spopadali v času svoje delovne kariere.

»Živeti sam doma« in »oditi v dom za starejše« sta pri nas prevladujoči obliki bivanja starejših. Med njima pa skoraj ni vmesnih oz. alternativnih oblik, kot so se razvile v drugih državah. Pogrešamo raznovrstnost oblik bivanja starejših – od gospodinjskih skupin, sobivanja starejših, sobivanja več generacij, stanovanjskih zadrug starejših itd.

To še zdaleč ne pomeni, da nas te oblike ne zanimajo ali da niso primerne za slovenske razmere, mentaliteto in pričakovanja o bivanju v starosti. V Zdusu tudi po koncu projekta HELPS, v katerem smo se leta 2010 začeli ukvarjati s to problematiko, ugotavljamo, da je zanimanja precej. Interesenti za sobivanje starejših se še vedno srečujejo, potencialni sobivalci se spoznavajo, predstavimo jim novosti na področju sobivanja starejših v Sloveniji in primere iz tujine.

Kaj je za vas kakovost življenja in kakšna se vam ta zdi v vašem kraju?

Alenka Pavlica, turistična vodnica, Branik: »Z vremenom, čistim okoljem in dobrim zrakom imamo res srečo, pa tudi revnih ljudi v našem kraju ni veliko. Pogrešam le boljšo kulturno ponudbo. Res je, da imamo v bližini kulturna središča Nova Gorica, Gorica, Koper in Trst, pa tudi Ljubljana ni daleč, odkar imamo avtocesto, vendar so ljudje preveč pasivni. Včasih, ko so se morali boriti za svoj jezik, so imeli amatersko gledališko skupino in več pevskih zborov, zdaj pa je vse to zamrlo.«