-
V Novi Gorici in okolici so se v sklopu 12. Festivala vrtnic že razcvetele številne in raznolike vrtnice. Zagotovo je te dni najbolj obiskan vrt Frančiškanskega samostana na Kostanjevici, kjer od leta 2003 Društvo ljubiteljev vrtnic Slovenije skrbi za enega največjih rožnih vrtov v Evropi.
Zbirko starih vrtnic burbonk si lahko ogledate vsak dan od 9. do 17. ure (vstopnina znaša dva evra na osebo), ob 11. uri, ko najbolj dišijo, je ogled voden, a le v lepem vremenu in do 14. maja . Vhod na vrt je skozi vrata skupnosti Srečanje, ob izteku severnega pročelja samostana. V nedeljo, 28. maja, pod vodstvom strokovnega vodstva festivala Edija Prošta pripravljajo še oglede rožnih nasadov po Novi Gorici, ki se upravičeno imenuje mesto vrtnic. Zbirališče bo ob 10. uri pod arkadami stavbe mestne občine.
Učenje poživlja, miselna lenoba ubija
Življenje po upokojitvi je lahko tudi čas, ko prisluhnemo sebi, svoji duši, ko začnemo delati to, česar prej zaradi prezaposlenosti nismo utegnili. Lahko začnemo peti v pevskem zboru, nabirati zdravilna zelišča, potovati, slikati, lahko varujemo vnuke, začnemo drugo kariero, postanemo prostovoljec te ali one človekoljubne organizacije ali pa znova sedemo v šolske klopi. Tudi v jeseni življenja nas učenje dela miselno dejavne, pozitivne, družabne, koristne in zadovoljne. Hkrati se človek, ki se uči, počuti živega, samozavestnega in vrednega življenja. Psihologi kot zdravilo proti malodušju ter brezciljnosti seniorjem celo predpišejo tako imenovano terapijo spoznavanja novih reči. O vseživljenjskem učenju smo se pogovarjali s prof. dr. Ano Kranjc, predsednico in soustanoviteljico Slovenske univerze za tretje življenjsko obdobje (SUTŽO).
Po vadbi sledi še prijetno druženje
Kako skrbimo za dobro telesno počutje?
Valerija Žibert, upokojena uradnica, Vrhnika: »Na Vrhniki imamo veliko dejavnosti. Ko sem se upokojila, sem se vključila v kar dve skupini pohodnikov. Tudi če se večkrat podam na isto pot, narava poskrbi, da je vedno drugače, neponovljivo. Veliko mi pomenita sprostitev in gibanje na svežem zraku. Na vrhu pa sem nagrajena s prelepim razgledom, in to mi poplača ves trud. Poleg občudovanja naravnih lepot mi je v veselje tudi druženje z drugimi pohodniki.«
-
STARANJE V SLOVENIJI
V mladosti in srednjih letih je človeku pomembno, da pride do imetja, znanja in drugega, kar potrebuje ali mu je vredno. Po 50. letu starosti pa so ljudje tem bolj srečni, čim več svojega znanja, izkušenj in drugih svojih vrednosti lahko posredujejo drugim. Tako ugotavlja raziskava o tem, kaj potrebujemo, kaj zmoremo in kaj hočemo prebivalci Slovenije, ki smo starejši od 50 let.
Človek si v življenju nabere veliko spoznanj in izkušenj, ki bi jih rad prenesel na druge, zlasti na mlajše. V raziskavi je bilo vprašanje, koliko jim to uspe. Med tremi mogočimi odgovori je natanko polovica dejala, da drugi prevzemajo malo njihovih spoznanj in izkušenj, skoraj tretjina, da veliko, medtem ko vsak deseti pravi, da drugi sploh ne prevzemajo njegovih spoznanj in izkušenj.
Položaj psihoterapije je neurejen
Ob svetovnem dnevu zdravja so strokovnjaki opozorili, da se duševne stiske poglabljajo tudi zato, ker ljudje nimajo dostopa do učinkovite in pravočasne pomoči. V zahodni družbi je na tisoč prebivalcev potreben en psihoterapevt. Pri nas bi jih torej potrebovali okoli 2000, v resnici jih imamo usposobljenih okoli 200, a niti ti se s psihoterapevtsko prakso ne ukvarjajo vsi poln delovni čas. Psihoterapija je (razen znotraj storitev javnega zdravstva) rezervirana za tiste, ki si jo lahko privoščijo, pa čeprav je cena urne postavke usposobljenega psihoterapevta v večini primerov nerazumno nizka.
-
Letos mineva desetletje, odkar so se v ZDA pojavile prve delavnice za starejše, večinoma osamljene ženske, na katerih so jih mladi fantje poučevali programerske veščine, seveda so se morale prej naučiti tudi programski jezik. Programiranje je postalo glavna zabava starejših, in to sploh ne samo v Silicijevi dolini.
Zadnji dve leti mediji ne poročajo več o delu starejših žensk, ki so same sprogramirale telefonsko aplikacijo, namenjeno starejšim, kot o čudežnem dosežku – največkrat z naslovom Predpasnik zamenjala za tipkovnico ali kaj podobnega.
-
Za slovenske zmage
Nesmiselno dejanje ali slabo prikrito nevednost ljudje označimo kot «brcanje v temo«, kot nekaj, kar je brez učinka in zato čista izguba časa. Preudarni ljudje tega pač ne počnejo, še posebej kadar se izpostavljajo javnosti. Na primer tisti, ki objavljajo v časnikih ali pa nas s svojimi stališči prepričujejo na radiu, televiziji ali najnovejših družabnih omrežjih. Od ljudi, ki si želijo vplivati na javno mnenje, pričakujemo, da so dovolj samokritični in odgovorni do ljudi, ki jih naslavljajo. Vendar pogosto doživljamo prav nasprotno, tisto, kar označujemo kot »medijska scena«, je prepogosto onesnaženo z lažmi, polresnicami, podtikanji, navajanjem »trditev iz zanesljivih virov« … Kadar gre za tako imenovane rumene medije, ki najraje objavljajo novice o zasebnosti estradnikov, običajno skomignemo z rameni in si pač mislimo svoje. Drugače pa je, kadar gre za resne zadeve, takrat pa ima lahko zavajanje javnosti zelo resne posledice.
-
Najboljša je »naša« potica
V uredništvu Vzajemnosti smo prav ponosni na odgovorno urednico Jožico Dorniž, saj je na velikem Festivalu velikonočne slovenske potice 2017, ki so ga pripravile Terme Krka, spekla najboljšo potico. Strokovna komisija, ki so jo sestavljali prof. dr. Janez Bogataj, etnolog in avtor knjige Potice iz Slovenije, mag. Marlena Skvarča, mednarodno priznana senzorična ocenjevalka živil in nekdanja profesorica na ljubljanski biotehniški fakulteti, ter Dejan Pavlič, chef de cuisine na gradu Otočec, je imela težko nalogo.
-
Dragi bralci in prijatelji, le še dobre tri tedne nas loči od našega že 13. srečanja, ki bo tokrat potekalo v Neumu v Hercegovini. Še je čas, da se nam pridružite od četrtka, 1. junija, do nedelje, 4. junija 2017. Z malo sreče greste lahko brezplačno na letovanje. Med vsemi prijavljenimi udeleženci bomo z žrebom 15. maja 2017 izbrali nekoga, ki mu bo Turistična agencija Kompas povrnila stroške letovanja.
Nastanjeni bomo v prenovljenem Grand hotelu Neum s štirimi zvezdicami, ki leži tik nad obalo. Vse sobe so zelo prostorne in z balkonom, obrnjenim na morsko stran. Hotel ima velik letno-zimski bazen, fitnes, velneški center in več dvoran za prireditve in druženja.
-
Učenje nas spremlja v vseh življenjskih obdobjih, na vseh področjih in v vseh okoljih, kjer se udejstvujemo. Včasih je v ospredju potreba po pridobitvi nove spretnosti ali kvalifikacij, ki so iskane na trgu dela. Drugič nas žeja po znanju, védenju, razumevanju, sposobnosti presoje in tolerance, modrosti, po tistem, kar nas plemeniti. Kakor koli že – za učenje je vedno pravi čas in prostor, trdijo na Andragoškem centru Slovenije, kjer že dvaindvajsetič pripravljajo Teden vseživljenjskega učenja ali TVU.