Primarijka Jasna Rupnik Čuk je upokojena in hkrati še vedno aktivna pediatrinja, predana zdravnica, odmevna predsednica Društva anonimnih alkoholikov (AA), aktivna članica Zdravniškega društva. Z njeno pomočjo in zagnanostjo je v Logatcu pred več kot 20 leti nastal eden prvih centrov za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog, ki so se nato razširili po Sloveniji. Zapisana je svojemu poslanstvu in zato brez dlake na jeziku, če je treba izreči kakšno kritično misel tudi na račun kolegov zdravnikov. Je gospa nalezljive energije, mama treh odraslih otrok, babica Leonu in Lei pa tudi strastna plesalka flamenka.

STARANJE V SLOVENIJI

Ali starejši bolje razumemo mlajše ali oni nas? Kakšne izkušnje imamo o tem, nam pove reprezentativna raziskava o potrebah, zmožnostih in stališčih nad 50 let starih ljudi Staranje v Sloveniji. Zelo različne – od skrajno slabih do zelo optimističnih. Pogoj za lepe medgeneracijske odnose je spoznavanje generacij. Če razlike poznamo, jih lahko sestavljamo za reševanje nalog ob staranju prebivalstva.

Kakšne so vaše izkušnje o tem, kako se razumejo mlajši in starejši – s katero od spodaj navedenih trditev se najbolj strinjate? Odgovori na to vprašanje so naslednji.

 Približno 42.000 ljudi je po evidenci Nacionalnega inštituta za javno zdravje maja letos čakalo na zdravniški pregled ali poseg dalj časa, kot določa zakon o pacientovih pravicah. To je nezakonito, a tudi nevarno: bolezen se lahko zaradi predolgega čakanja poslabša, zdravljenje je lahko manj učinkovito. Nekatere morda celo doleti prezgodnja smrt.

Razlogov za daljšanje čakalnih vrst prek dopustnega roka je več: slabo načrtovanje potreb po različnih zdravniških profilih, daljšanje življenjske dobe, premalo denarja za zdravstvo nasploh, organizacijske hibe itd. Večine ni mogoče odpraviti čez noč.

Slovensko združenje za pomoč pri demenci Spominčica - Alzheimer Slovenija  letos praznuje 20. obletnico delovanja. Praznovanje bo sovpadalo z mednarodno konferenco o demenci – ASK 2017, ki bo 20. in 21. oktobra 2017 v Termah Čatež.

 Na konferenci, deveti po vrsti,  bodo sodelovali strokovnjaki in laiki z vseh področij, ki so povezana z demenco: nevrologi, psihiatri, družinski zdravniki, psihologi, socialni delavci, raziskovalci, predstavniki politike, državnih institucij, domov za starejše, nevladnih organizacij in druge. Vodilni svetovni in domači strokovnjaki bodo predstavili vrsto novosti na področju obravnave oseb z demenco, raziskav in znanstvenih dosežkov ter dobrih praks.Udeleženci pa si bodo ob tem lahko ogledali še gledališko predstavo Kje sem ostala?, ki raziskuje odnos ob razvoju demence skozi osebno in družbeno perspektivo.  

 Po mnenju stranke Nova Slovenija nujno potrebujemo reformo pokojninskega sistema – ki pa mora sovpadati z zdravstveno reformo in reformama javnega sektorja ter davkov in prispevkov. Pripravili so svoj predlog prenove pokojninskega sistema in ga predstavili na javni tribuni.

 Kot je povedal vodja poslanske skupine NSi Matej Tonin, sedanji pokojninski sistem že kratkoročno ni vzdržen, poleg tega razslojuje družbo, saj mnogi upokojenci ne prejemajo dostojnih pokojnin. Prav tako ni primerno, da država za pokojninsko blagajno prispeva več kot milijardo evrov iz državnega proračuna. Njihov predlog predvideva sistem s tremi pokojninskimi stebri. V prvega, ki bi bil obvezen,  bi vsi zavarovanci vplačevali enako vsoto in sicer 150 evrov. Tudi drugi steber bi bil obvezen, vanj bi zavarovanci vplačevali po 6 odstotkov bruto plače, ta denar pa bi se plemenitil v izbranih naložbah. Sodelovanje v tretjem stebru pa bi bilo prostovoljno, zavarovanci bi po želji izbrali tako znesek kot zavarovalno-finančno institucijo. Reformo so pripravili ob predpostavki, da bi se ljudje upokojevali pri 65-tih letih s 40 leti pokojninske dobe. Najnižja izplačana pokojnina pa bi znašala toliko, kot je določen znesek za prag revščine, trenutno je to 617 evrov.

 Kako občutite in kako se prilagajate podnebnim spremembam? Ali lahko vsak posameznik pripomore k zmanjšanju teh sprememb in kako?

Dejan Savić, okoljevarstvenik, Ljubljana: »V vsakdanjem življenju se držim nekaj načel: ne jem mesa, ne hodim na dopuste z letali, izogibam se vožnji z osebnim avtom, varčujem s toplo vodo in energijo, s pametnim prezračevanjem stanovanja in pisarne zmanjšujem potrebo po klimatskih napravah. Moj najpomembnejši prispevek pa je okoljski aktivizem. Prizadevam si, da bi lahko vsak sam proizvajal energijo – iz sončne elektrarne na svoji strehi ali na strehi v širši skupnosti. Že zdaj pa lahko ljudje elektriko kupujejo le iz obnovljivih virov. Biti moramo dejavni državljani in pritiskati na poslance, župane in druge odločevalce, da bodo ukrepali.«

 V Izoli je potekala zaključna konferenca projekta DiscOver55, s katerim so sodelujoči želeli privabiti turiste stare nad 55 let, da bi obiskali štiri ciljna območja v štirih evropskih državah. V njem  je sodelovala tudi  Zveza društev upokojencev Slovenije skupaj s hotelom Delfin in Turističnim združenjem Izola.

 Partnerji  v projektu so raziskovali možnosti podaljšanja turistične sezone za starejše in prilagojenost turistične ponudbe na izbranih destinacijah. Vse so  povezane s temo Voda za dobro počutje, nahajajo pa se  v Avstriji v Vulkanlandu, v Italiji v Monte Pisanu, na Finskem ob jezeru Saimaa,ter v slovenski Izoli.

 V sodelovanju z britansko agencijo OneStage v Sloveniji že vrsto let gostujejo britanske mladinske vokalno-inštrumentalne zasedbe. Pevci in glasbeniki so stari od 12 do 20 let in poleg rednega šolanja gojijo tudi različne zvrsti glasbe. V  juliju vabijo na brezplačne, a zelo kakovostne koncerte jazzovske, duhovne in klasične glasbe.

Kam na koncert: 

Šolski Big band iz Brentwooda (Brentwood School Big Band) bo pod glasbenim vodstvom Hilary Khoo in Floriana Cooperja s skladbami iz standardnega jazzovskega repertoarja nastopil v:

Slovenija se je že poleti 2012 z ustanovitvijo Nacionalnega odbora za obeleževanje 100-letnic prve svetovne vojne (2014-2018) dejavno vključila v vseevropsko obeležitev 100. obletnice začetka prve svetovne vojne. Med dogodki v spomin na soško fronto, ki se odvijajo že od maja, bo tudi koncert vojaških godb v Kobaridu .

 Kobariški muzej na vsako desetletnico obeležitve preboja pri Kobaridu organizira koncert vojaških orkestrov držav vojsk, ki so sodelovale v prvi svetovni vojni. Letos bo izjemoma potekal poleti in sicer 9. julija od 18. ure dalje na Kobariškem trgu. Na koncertu, ki so ga poimenovali Zbogom orožje, bodo poleg slovenskega sodelovali vojaški orkestri iz Madžarske, Hrvaške, Italije, Avstrije in Nemčije. Že na predvečer bosta madžarski in hrvaški orkestra pripravila promenadna koncerta v Bovcu in Kobaridu. Na dogodek bodo povabljeni tudi visoki predstavniki sosednjih držav in držav, iz katerih prihajajo orkestri.