Prostovoljskega dela je vse več
Kot je zapisano v Poročilu o prostovoljstvu v Republiki Sloveniji za leto 2015, ki ga je za vlado pripravilo ministrstvo za javno upravo, je bil obseg prostovoljskega dela lani največji do zdaj.
Podatke je oddalo 1037 prostovoljnih organizacij, v katerih je 96.822 prostovoljcev opravilo skoraj 11 milijonov ur dela (za primerjavo, v letu 2011 so prostovoljci opravili okoli štiri milijone ur dela).
Prostovoljstvo na vseh področjih delovanja pomembno prispeva k zniževanju revščine in spodbujanju aktivnega prebivalstva, zato ga mora država aktivno spodbujati. Njegova prednost je v hitrem in učinkovitem odzivu na družbene spremembe in zato je v poročilu posebej poudarjeno, da bi bil lanskoletni migrantski val brez pomoči prostovoljcev preprosto neobvladljiv.
-
V dobri družbi nabirati dodatno znanje je prav prijetna popestritev poletnih dni. Podjetje ISA ZNANJE d. o. o, ki že 15 let pripravlja tečaje ter celoletno šolo računalništva za starejše, vas tudi poleti vabi na različne delavnice, ki jih pripravljajo v izobraževalnem centru ISA IT na Železni cesti 14 v Ljubljani (Zupančičeva jama). Nekatere že potekajo, a ne skrbite, delavnice bodo ponovili tudi v avgustu, nekatere še v začetku septembra.Podrobnejše informacije najdete na spletni strani: www.senior.si ali po telefonu na št.: 01 43966 00.
-
Park Kobilarne Lipica je priljubljena točka družin z otroki, zato so od poletja dalje pripravili posebno ugodno ponudbo za obiskovalce. Od 9. ure do 18. ure stane vstopnica za obisk parka za odrasle le tri evre na osebo, za otroke pa je vstop brezplačen. Za doplačilo se lahko obiskovalci po lepo urejeni okolici zapeljejo s kočijo , otroci pa zajahajo ponija. Stara kraška drevesa dajejo veliko sence, pa tudi če se vračate z izleta ali ste preživeli dan ob morju, se je lepo še pozno popoldne ustaviti v Lipici.
Spoznajmo ptice v naši bližini
V Ljubljani, Zeleni prestolnici Evrope 2016 je julij namenjen spoznavanju biotske pestrosti. Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) pripravlja nekaj delavnic in predavanj v katerih je rdeča nit bo predstavitev ptic, ki živijo v mestu in okolici ter promocija ukrepov, s katerimi lahko vsak od nas prispeva k varstvu narave in povečanju pestrosti rastlin in živali.
Kako lahko pomagamo naravi v mestu in na podeželju? je naslov predavanja, ki ga pripravljajo člani društva, sicer prostovoljci, v četrtek, 7. julija, ob 17. 30 uri v informacijski točki Zelene prestolnice pred mestno hišo v Ljubljani. Nato se bodo udeleženci sprehodili po ulicah in parkih Ljubljane in si ogledali konkretne primere.
Ko je stiska največja, je pomoč najbližja
Francka in Janez Premk sta izobraženca, svetovljana in kulturna delavca. V najplemenitejšem pomenu. Sta tudi mojstra besed: prva v raziskovanju jezikoslovja, drugi v pisanju poezije. Z leti, ki niso bila vedno posuta z rožami, sta se izmojstrila še v nečem: v preprostem dojemanju življenja. Pri tem jima je od začetka pomagalo učenje Martina Kojca, slovenskega duhovnega velikana, modreca, filozofa, parapsihologa in psihoterapevta. Svoja srečevanja z njim – v duhovnem smislu – sta popisala v knjigi Srečevanja z Martinom Kojcem, ki je izšla tako rekoč hkrati z njunim prevodom Kojčeve knjige Prebujajoči se človek. In skoraj hkrati je izšel tudi življenjepis Marje Boršnik, pokojne slovenske literarne zgodovinarke in Franckine matere. Napisali sta jo Francka in njuna hči dr. Eva Premk Bogataj. Omenjamo zato, ker je bila prav mama tista, ki je sogovornika pred mnogimi leti seznanila s Kojčevima sorodnikoma.
-
Sogovornike smo spraševali, ali si lahko predstavljajo, da bi bili begunci.
Žana Kapetanović, novinarka: »Bila sem begunka! Maja 1992 sem z dvema majhnima otrokoma tik pred zaprtjem obroča okoli Sarajeva zapustila dom, ki so ga potem razrušili in požgali. Nikoli več se nisem vrnila. Izkušnja begunstva človeka zaznamuje za vse življenje. Če ga novo okolje sprejme, če najde delo, lahko zgradi novo življenje. Če ga pustimo izoliranega v begunskem centru, je bolje, da ga sploh ne sprejmemo. Imela sem srečo, da so me kolegice in kolegi novinarji sprejeli in mi dali priložnost, da delam in sem si lahko ustvarila dom.«
-
SVET IN MI
Nova raziskava, objavljena v znani reviji American Medical Association, pri kateri je sodelovalo več raziskovalcev, ki so pregledali življenjske navade in razmere 1,4 milijona ljudi, zajetih v poročilih socialnega zdravstva in davčne službe, je izluščila osem pravil, ki zagotavljajo daljše življenje.
- V ugledni mestni četrti
Tudi revnejši, ki prebivajo v bogataškem okolju, živijo najmanj po tri leta dlje od tistih, ki živijo v revnih četrtih. Menda zato, ker je v takem okolju veliko višja zavest o pravilni prehrani, vzdrževanju zdravih navad, opustitvi kajenja in vsakodnevnih telesnih aktivnostih.
V varnih rokah po poškodbi ali bolezni
Razviti svet ima poleg gospodarske krize in čedalje večje brezposelnosti še dva ključna problema: rodnost se zmanjšuje, življenjska doba pa podaljšuje. Zato bi lahko v naši državi brez škode zaprli vse porodnišnice, ki imajo, recimo, manj kot deset porodov na teden, in v njih odprli negovalne bolnišnice, ki jih zelo potrebujemo. Ne le za starejše, ki jih je iz dneva v dan več, pač pa tudi za mlajše, ki po akutni bolezni ali poškodbi po odpustu iz bolnišnice še niso dovolj zdravi in samostojni, da bi lahko skrbeli sami zase.
Kako udobne in prijetne so sobe v domovih za ostarele?
Člani študijske skupine Dom, kultura bivanja, oprema in prenova, ki pod vodstvom mentorice arhitektke Barbare Železnik Bizjak delujejo v okviru ljubljanske univerze za tretje življenjsko obdobje, so se lani jeseni lotili trdega oreha. Poskusili so namreč odgovoriti na več vprašanj v zvezi s kakovostjo bivanja v domovih za ostarele, točneje glede uporabne in oblikovne kakovosti prostora domske sobe, in nalogi posvetili del časa, namenjenega delovanju študijske skupine. Kmalu se je pokazalo, da je tematika zelo občutljiva in o njej nočemo razmišljati, dokler nismo postavljeni pred dejstvo, da moramo najti konkretno rešitev za sorodnike ali zase.
Stiske in radosti ob oskrbovanju v onemoglosti
STARANJE V SLOVENIJI
V javnosti se o oskrbovanju govori, ker morata po 20-letnem zaostanku za drugimi evropskimi državami naša vlada in parlament pripraviti in sprejeti sodoben sistem in zakon o dolgotrajni oskrbi. Pogovori se vrtijo skoraj samo okoli finančne zdržnosti in oskrbovalnih ustanov. Toda okrog 75 odstotkov ljudi, ki zaradi starostne onemoglosti, kronične bolezni ali invalidnosti potrebujejo pomoč pri osnovnih vsakdanjih opravilih, oskrbujejo neuradni družinski oskrbovalci brez podpore države in strok; le četrtino oskrbujejo ustanove.