Po sklepu vlade bodo že letos dobili letni dodatek oziroma regres vsi upokojenci. Prejeli ga bodo skupaj z julijsko pokojnino.

 Po besedah finančne ministrice Mateje Vraničar Erman bo za izplačilo letnega dodatka predvidoma porabljenih okrog 127 milijonov evrov. Zaradi odločitve, da ga prejmejo vsi prejemniki pokojnin, bo potrebnih dodatnih  21 milijonov evrov. Sredstva bo po njenih besedah zagotovila pokojninska blagajna. Število novih upokojencev v letošnjem letu in konec lanskega leta je namreč nižje od pričakovanega in bo tako lahko pokojninska blagajna pokrila tudi ta dodaten odhodek.

Parkinsonova bolezen, s katero se v Sloveniji spopada  več kot 7.000 ljudu, se kaže v številnih simptomih. Eden izmed motoričnih je tudi zamrznjenje ali izklop. Bolnik na primer lahko hodi naravnost, ko se naenkrat ena noga trdno »prilepi« na tla in se nekaj časa enostavno ne more premakniti. To je zelo neprijeten pojav, ki se  pogosto zgodi med vrati, med prečkanjem ceste in med obračanjem. Na ta način hitro pride do padca in poškodb. Mimoidoči običajno tega pojava ne poznajo, zato ga ne povezujejo z boleznijo, bolniki pa so zaradi njihovih reakcij prizadeti.

Odkar obstaja človeštvo, verjetno obstaja vprašanje, kako dočakati visoko starost. Znanstveniki po vsem svetu se ukvarjajo z dolgotrajnimi in dragimi raziskavami, da bi našli ključ do dolgoživosti in se znali spopasti z izzivi starajoče se družbe. Dejansko pa bi se morali usmeriti v proučevanje življenjskega sloga ljudi, ki so v visoki starosti ohranili svoje telesno, duševno in socialno zdravje, pravi dr. Blaž Podpečan, ki velja za odličnega poznavalca stoletnikov pri nas in v tujini. Kateri so dejavniki, ki poleg tehnološkega razvoja in napredka v medicini obetajo dolgo in predvsem vitalno življenje?

Od začetka leta se po slovenskih krajih odpirajo večgeneracijski centri, vseh bo kar 15. Pod okriljem ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in z večinskim sofinanciranjem iz evropskega socialnega sklada je namreč zaživel projekt, ki so si ga zamislili že nekaj let prej. Pravzaprav gre za razširjen in že uveljavljen primer dobre prakse. Delno ga financira država, v manjšem delu pa tudi lokalne skupnosti.

Večgeneracijski centri so organizirani po regijah, hkrati pa izvajalci v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi dosežejo tudi ljudi iz oddaljenejših krajev. Izvajalci so večinoma ljudske univerze ali podobne organizacije, med njimi sta tudi Slovenska filantropija iz Ljubljane in Ljudska univerza Kranj. Kaj je tu novega in v čem se večgeneracijski centri razlikujejo od že znanih medgeneracijskih?

Japonska se spopada z najhitrejšim naraščanjem števila starejših, kar državi prinaša vrsto problemov. Zdravstveno hiranje se s staranjem stopnjuje, na Japonskem, kjer je lokalni javni promet izgubil boj z zasebnim, so ceste preplavljene s starejšimi vozniki. Oskrbovalni centri so v mestih, tja je treba tudi kdaj pa kdaj iti, najlaže gre z osebnim avtomobilom. Ti vozniki slabo slišijo in vidijo, na dogajanje se odzivajo z upočasnjenim reakcijskim časom. Številni med njimi imajo kognitivne težave, zato bi se že zdavnaj morali odpovedati vozniškemu dovoljenju. Posledica so upočasnjen promet in številne nesreče.

Svetovni dan zdravja, 7. april, je namenjen osveščanju o depresiji oziroma spodbudi, da bi čim več ljudi z depresijo poiskalo in prejelo ustrezno pomoč.  Nič ni narobe, če smo občasno zelo jezni ali žalostni ali pa vidimo pred sabo le še črno prihodnost. Težave nastopijo, če iz takega razpoloženja ne moremo in kar ždimo v tej črni luknji. Zato bi se morali o duševnih težavah veliko pogovarjati: v družini, s prijatelji, zdravstvenimi strokovnjaki, v šolah, na delovnem mestu, zasebno in javno, tudi na socialnih omrežjih.

 Vseslovenska prostovoljska akcija Dan za spremembe bo v soboto, 8. aprila, že osmo leto zapored povezala Slovenke in Slovence vseh generacij pri delovanju za skupno dobro. Podnaslov letošnje akcije se glasi: dan za sodelovanje.

V kar 72 krajih  se bodo krajani družili pri različnih akcijah: od družabnih srečanj s stanovalci domov za starejše, zbiranj oblačil in potrebščin za vsakdanjo rabo za ljudi v stiski, druženj generacij na pohodih ali pri spoznavanju naravne in kulturne dediščine, čistilnih akcij, medgeneracijskih delavnic v različnih spretnostih in številnih drugih podvigih. Po vsej državi bo na ta dan aktivnih več kot 460 organizacij  in več kot 8300 prostovoljcev.  Sodelovalo bo več kot 20 občin, 70 osnovnih in srednjih šol, 13 vrtcev, 80 društev in združenj, 20 krajevnih skupnosti ter 9 podjetij. Prijavljenih je 35 čistilnih akcij, 30 akcij urejanja javnih prostorov, 14 zbiralnih akcij, 60 akcij druženja, 20 medsosedskih akcij in 22 prireditev.

Od svetka do svetka

Folklorna skupina COF, skupina optimističnih folkloristov seniorjev, letos praznuje 35. obletnico obstoja. Ob tej priložnosti so pripravili praznični koncert z naslovom Od svetka do svetka, na katerem bodo sodelovale folklorne skupine AFS France Marolt, Tine Rožanc, Emona, Podgorci ter pevska zasedba Kerlci. Prireditev pod umetniškim vodstvom Mirka Ramovša in Gorazda Mušiča bo v soboto, 6. maja, ob 19. uri v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani. (Besedilo: M. M., fotografija: arhiv COF)